Kazalo
42 odnosi: Akord, Antonio Vivaldi, Arhitektura, Balet, Barok, Cerkev (zgradba), Fuga, Generalbas, Georg Friedrich Händel, Giuseppe Tartini, Glasba, Glasbenik, Glasbeno izrazoslovje, Gledališče, Godala, Harmonija, Jean-Baptiste Lully, Jean-Philippe Rameau, Johann Sebastian Bach, Kantata, Klasična glasba, Koncert (glasbena oblika), Melodija, Molova lestvica, Obrt, Opera, Oratorij (glasba), Orgle, Palača, Pevec, Polifonija, Renesansa, Slikarstvo, Solopetje, Sonata, Suita, Takt, Tempo, Tokata, Tonaliteta, Umetnost, Virtuoz.
- Razsvetljenstvo
Akord
Akord je sozvočje treh ali več tonov.
Poglej Baročna glasba in Akord
Antonio Vivaldi
Antonio Lucio Vivaldi, italijanski skladatelj, violinist, dirigent in mojster italijanske glasbe za godala, * 4. marec 1678, Benetke, Italija, † 28. julij 1741, Dunaj, Avstrija.
Poglej Baročna glasba in Antonio Vivaldi
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Baročna glasba in Arhitektura
Balet
Baletni copati (Ruska baletna šola v Ljubljani) Edgar Degas, La Classe de danse Balét (izvirno italijansko ballo - ples) je odrska izvedba umetniških plesov z glasbeno spremljavo.
Poglej Baročna glasba in Balet
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Baročna glasba in Barok
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Baročna glasba in Cerkev (zgradba)
Fuga
Fuga (italijansko uiti oz. zbežati) je kontrapunktska - inštrumentalna, orkestralna ali zborovska - skladba za dva ali več glasov.
Poglej Baročna glasba in Fuga
Generalbas
Primer basovega zapisa (spodaj) in posledičnega akorda (zgoraj) Generalbas (tudi oštevilčeni bas; italijansko basso continuo) je vrsta glasbenega zapisa, pri katerem so nad ali pod basovsko linijo zapisana števila, ki označujejo akorde.
Poglej Baročna glasba in Generalbas
Georg Friedrich Händel
alt.
Poglej Baročna glasba in Georg Friedrich Händel
Giuseppe Tartini
cerkvi svete Katarine v Padovi, kjer je pokopan Giuseppe Tartini, italijanski skladatelj in violinist iz Beneške republike, * 8. april 1692, Piran, † 26. februar 1770, Padova.
Poglej Baročna glasba in Giuseppe Tartini
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Baročna glasba in Glasba
Glasbenik
Glásbenik ali múzik je umetnik, ki ustvarja ali poustvarja (izvaja) glasbo.
Poglej Baročna glasba in Glasbenik
Glasbeno izrazoslovje
Glasbeno izrazoslovje.
Poglej Baročna glasba in Glasbeno izrazoslovje
Gledališče
Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.
Poglej Baročna glasba in Gledališče
Godala
Različna godala Godala so glasbeni instrumenti, s katerimi ustvarjamo zvok tako, da nanje godemo z lokom, ki napete strune spravlja v nihanje oziroma v vibracijo.
Poglej Baročna glasba in Godala
Harmonija
Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji Harmonija (grško: αρμονια.
Poglej Baročna glasba in Harmonija
Jean-Baptiste Lully
Jean-Baptiste Lully (Giovanni Battista Lulli), francoski skladatelj italijanskega rodu, * 28. november 1632 Firence, † 22. marec 1687 Pariz.
Poglej Baročna glasba in Jean-Baptiste Lully
Jean-Philippe Rameau
Jean-Philippe Rameau, francoski skladatelj, * 25. september 1683, Dijon, Francija, † 12. september 1764, Pariz.
Poglej Baročna glasba in Jean-Philippe Rameau
Johann Sebastian Bach
Johann Sebastian Bach, nemški skladatelj in organist, * 21. marec 1685 (J.k.), Eisenach, Nemčija, † 28. julij 1750 (G.k.), Leipzig, Nemčija.
Poglej Baročna glasba in Johann Sebastian Bach
Kantata
Kantata je vokalno-instrumentalna glasba, ki ima večinoma posvetno vsebino.
Poglej Baročna glasba in Kantata
Klasična glasba
Klasična glasba (tudi klasika) je pojem, s katerim označujemo vsa slogovna obdobja od renesanse dalje.
Poglej Baročna glasba in Klasična glasba
Koncert (glasbena oblika)
Je tristavčna glasbena oblika za enega ali več solističnih glasbil in orkester.
Poglej Baročna glasba in Koncert (glasbena oblika)
Melodija
Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.
Poglej Baročna glasba in Melodija
Molova lestvica
Molova lestvica je zaporedna skupina sedmih tonov s ponovitvijo prvega (osnovnega).
Poglej Baročna glasba in Molova lestvica
Obrt
Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.
Poglej Baročna glasba in Obrt
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Poglej Baročna glasba in Opera
Oratorij (glasba)
Koncert v cerkvi La Madeleine, Pariz, 2013 Oratorij (cerkvena lat. oratorium (hiša molitve), iz latinščine orare (moliti)) se imenuje glasbena oblika dramskega, večdelnega svetega besedila, pri katerem običajno sodeluje več vokalnih solistov, zbor in orkester.
Poglej Baročna glasba in Oratorij (glasba)
Orgle
Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.
Poglej Baročna glasba in Orgle
Palača
Palača je razkošna mestna stavba praviloma grajena za javne namene ali pa namenjena bivanju ugledne družine.
Poglej Baročna glasba in Palača
Pevec
Pevka Natalija Verboten Pévec (tudi vokalist) je oseba, ki glasbeno ustvarja z glasom, lahko solistično, s spremljavo drugih glasbenih instrumentov ali v zboru.
Poglej Baročna glasba in Pevec
Polifonija
Polifonija je večglasje, se pravi glasba, ki sestoji iz več hkrati potekajočih melodij, ne le ene, kot je to pri enoglasju (monodiji).
Poglej Baročna glasba in Polifonija
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Baročna glasba in Renesansa
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Poglej Baročna glasba in Slikarstvo
Solopetje
Solopetje je izraz, s katerim v vokalni glasbi imenujemo izvajalski način petja in se uporablja predvsem v šolstvu.
Poglej Baročna glasba in Solopetje
Sonata
Sonata (iz italijanskega sonare, zveneti) je ciklična (večstavčna) instrumentalna glasbena oblika, ki jo izvajata eden ali dva solistična instrumenta.
Poglej Baročna glasba in Sonata
Suita
Suita je ciklična glasbena oblika, sestavljena iz stiliziranih plesov 16.
Poglej Baročna glasba in Suita
Takt
Takt je metrična enota v glasbi, ki se v notni pisavi loči od drugih taktov z navpično črto, imenovano taktnica.
Poglej Baročna glasba in Takt
Tempo
Témpo označuje hitrost izvajanja glasbenih del in se nanaša na trajanje osnovne ritmične enote v taktu.
Poglej Baročna glasba in Tempo
Tokata
Tokáta (od italijansko toccata, od toccare, slovensko udarjati) je eden od najstarejših izrazov za glasbena dela namenjena izključno igranju na glasbilih s tipkami.
Poglej Baročna glasba in Tokata
Tonaliteta
Predznak G-dura ali e-molaTonaliteta je skupnost vseh karakteristik, ki povezujejo niz tonov ali akordov neke tonalne kompozicije okrog tonike, tj.
Poglej Baročna glasba in Tonaliteta
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Baročna glasba in Umetnost
Virtuoz
Virtuoz (latinsko: veščina, odlika) je glasbenik, ki je nadpovprečno spreten pri obvladovanju tehničnih veščin izvajanja na glasbeni instrument.
Poglej Baročna glasba in Virtuoz