Kazalo
31 odnosi: Akord, Aristotel, Arnold Schönberg, Ars nova, Frekvenca, Glasba, Glasbeno izrazoslovje, Harmonija, Interval (glasba), Kadenca, Kontrapunkt, Kultura, Latinščina, Mala terca, Melodija, Nevrologija, Nota, Pitagora, Polton, Prima, Renesančna glasba, Ritem, Tempo, Tonaliteta, Tritonus, Ulomek, Velika septima, Velika terca, Zven, 15. stoletje, 20. stoletje.
Akord
Akord je sozvočje treh ali več tonov.
Poglej Konsonanca in disonanca in Akord
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Konsonanca in disonanca in Aristotel
Arnold Schönberg
Arnold Schönberg, avstrijski skladatelj, teoretik in pedagog, * 13. september 1874, Dunaj, † 13. julij 1951, Los Angeles, ZDA.
Poglej Konsonanca in disonanca in Arnold Schönberg
Ars nova
Ars nova, traktat Phillippa de Vitryja Ars nova (»nova umetnost«) je bilo stilno obdobje v glasbi poznega srednjega veka, ki je izhajalo iz Francije.
Poglej Konsonanca in disonanca in Ars nova
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Konsonanca in disonanca in Frekvenca
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Konsonanca in disonanca in Glasba
Glasbeno izrazoslovje
Glasbeno izrazoslovje.
Poglej Konsonanca in disonanca in Glasbeno izrazoslovje
Harmonija
Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji Harmonija (grško: αρμονια.
Poglej Konsonanca in disonanca in Harmonija
Interval (glasba)
Interval je razdalja med dvema tonoma oz.
Poglej Konsonanca in disonanca in Interval (glasba)
Kadenca
Kadenca (lat. cadere - pasti) zaznamuje zvezo akordov, ki zaključijo glasbene misli - melodije.
Poglej Konsonanca in disonanca in Kadenca
Kontrapunkt
Kontrapunkt (latinsko: punctus contra punctum.
Poglej Konsonanca in disonanca in Kontrapunkt
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Konsonanca in disonanca in Kultura
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Konsonanca in disonanca in Latinščina
Mala terca
Mala terca je majnši izmed dveh konvencionalno uporabljanih intervalov, ki obsegata tri diatonične stopnje.
Poglej Konsonanca in disonanca in Mala terca
Melodija
Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.
Poglej Konsonanca in disonanca in Melodija
Nevrologija
Možgani šimpanza Nevrologija je veja medicine.
Poglej Konsonanca in disonanca in Nevrologija
Nota
right Nota (lat. nota.
Poglej Konsonanca in disonanca in Nota
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Poglej Konsonanca in disonanca in Pitagora
Polton
Polton, tudi mala sekunda ali kromatična lestvica, v glasbenem izrazoslovju predstavlja interval.
Poglej Konsonanca in disonanca in Polton
Prima
Prima je lahko.
Poglej Konsonanca in disonanca in Prima
Renesančna glasba
Renesančna glasba (francosko: renaissance.
Poglej Konsonanca in disonanca in Renesančna glasba
Ritem
Rítem (starogrško: ritmós - tok) v glasbi pojmujemo kot urejeno zaporedje tonskih trajanj.
Poglej Konsonanca in disonanca in Ritem
Tempo
Témpo označuje hitrost izvajanja glasbenih del in se nanaša na trajanje osnovne ritmične enote v taktu.
Poglej Konsonanca in disonanca in Tempo
Tonaliteta
Predznak G-dura ali e-molaTonaliteta je skupnost vseh karakteristik, ki povezujejo niz tonov ali akordov neke tonalne kompozicije okrog tonike, tj.
Poglej Konsonanca in disonanca in Tonaliteta
Tritonus
Tritonus je interval v glasbi ki vsebuje tri cele tone.
Poglej Konsonanca in disonanca in Tritonus
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Poglej Konsonanca in disonanca in Ulomek
Velika septima
Velika septima je večja izmed dveh konvencionalno uporabljanih intervalov, ki obsegata sedem diatoničnih stopenj.
Poglej Konsonanca in disonanca in Velika septima
Velika terca
Velika terca je večji izmed dveh konvencionalno uporabljanih intervalov, ki obsegata tri diatonične stopnje.
Poglej Konsonanca in disonanca in Velika terca
Zven
Zvèn je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Konsonanca in disonanca in Zven
15. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.
Poglej Konsonanca in disonanca in 15. stoletje
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Konsonanca in disonanca in 20. stoletje
Prav tako znan kot Disonanca, Konsonanca.