Kazalo
81 odnosi: Alemanda, Alt, Anglija, Antika, Arhitektura, Ars nova, Šanson, Balada, Baročna glasba, Barok, Bas, Benetke, Burgundija, Caccia, Canzonetta, Couranta, Dante Alighieri, Francesco Petrarca, Francija, Francoščina, Frottola, Gilles Binchois, Giotto di Bondone, Giovanni Boccaccio, Giovanni Pierluigi da Palestrina, Glasba, Glasbena kompozicija, Glasbeno izrazoslovje, Grki, Ideal, Individualizem, Interval (glasba), Italija, Jakob Petelin Gallus, Književnost, Kultura, Likovna umetnost, Maša, Madrigal, Mecen, Melodija, Mesto, Metrika, Motet, Muzikolog, Naturalizem, Nemčija, Nizozemci, Opera, Orlando di Lasso, ... Razširi indeks (31 več) »
Alemanda
Uvodni ritmični vzorec alemande Alemanda (tudi allemande, almain, ali alman) (iz francoskega izraza za »nemški«) je bila ena najbolj priljubljenih plesnih oblik v baročni glasbi in stiliziran kot obvezni stavek v baročni suiti.
Poglej Renesančna glasba in Alemanda
Alt
Alt (latinsko altus, slovensko visok) je drugi najvišji vokal ali nastavitev glasbenega inštrumenta.
Poglej Renesančna glasba in Alt
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Renesančna glasba in Anglija
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Renesančna glasba in Antika
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Renesančna glasba in Arhitektura
Ars nova
Ars nova, traktat Phillippa de Vitryja Ars nova (»nova umetnost«) je bilo stilno obdobje v glasbi poznega srednjega veka, ki je izhajalo iz Francije.
Poglej Renesančna glasba in Ars nova
Šanson
Edith Piaf med koncertom. Šanson (fr. chanson.
Poglej Renesančna glasba in Šanson
Balada
Balada je srednje dolga lirsko-epska pesnitev, ki po navadi obravnava kakšen nenavaden dogodek.
Poglej Renesančna glasba in Balada
Baročna glasba
Baročna glasba zajema obdobje in zvrst evropske klasične glasbe v času baroka, približno med letoma 1600 in 1750.
Poglej Renesančna glasba in Baročna glasba
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Renesančna glasba in Barok
Bas
Bás (latinsko bassus - globok) je nizek moški pevski glas.
Poglej Renesančna glasba in Bas
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Renesančna glasba in Benetke
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Renesančna glasba in Burgundija
Caccia
Lov na medveda (iz knjige Tacuinum Sanitatis, XIV. stoletje) Caccia (italijansko: lov) je polifono vokalno oz.
Poglej Renesančna glasba in Caccia
Canzonetta
Canzonetta (pomanjševalnica od italijanske canzone, pesem) je bila priljubljena italijanska posvetna vokalna glasbena oblika, ki se je pojavila okrog leta 1560.
Poglej Renesančna glasba in Canzonetta
Couranta
Uvodni ritmični vzorec courante Couranta (tudi courante, corrente, coranto ali corant) je hiter družabni salonski in dvorni ples renesančnega in baročnega obdobja.
Poglej Renesančna glasba in Couranta
Dante Alighieri
Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.
Poglej Renesančna glasba in Dante Alighieri
Francesco Petrarca
Francesco Petrarca, italijanski pesnik in pisatelj, filozof in teolog * 20. julij 1304, Arezzo, Italija, † 19. julij 1374, Arquà Petrarca, Padova, Italija.
Poglej Renesančna glasba in Francesco Petrarca
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Renesančna glasba in Francija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Renesančna glasba in Francoščina
Frottola
Frottola je bila vrsta italijanske renesančne posvetne pesmi in njene uglasbitve.
Poglej Renesančna glasba in Frottola
Gilles Binchois
Gilles Binchois (tudi de Bins, Binch, Binche), franko-flamski skladatelj, pesnik in duhovnik, * okrog 1400, Mons (?), † 20. september 1460, Soigniers.
Poglej Renesančna glasba in Gilles Binchois
Giotto di Bondone
Giotto di Bondone, italijanski slikar in arhitekt, * 1267 ali 1276, Vespignano, Italija, † 8. januar 1337, Firenze, Italija.
Poglej Renesančna glasba in Giotto di Bondone
Giovanni Boccaccio
Giovanni Boccaccio, italijanski renesančni pisatelj in pesnik, * 16. junij 1313, Firence ali Certaldo, Italija, † 21. december 1375, Certaldo.
Poglej Renesančna glasba in Giovanni Boccaccio
Giovanni Pierluigi da Palestrina
Giovanni Pietro Aloisio Sante da Palestrina, italijanski renesančni skladatelj, * okrog 1525, Palestrina, Lacij, † 2. februar 1594, Rim.
Poglej Renesančna glasba in Giovanni Pierluigi da Palestrina
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Renesančna glasba in Glasba
Glasbena kompozicija
Glásbena kompozícija (latinsko componere - sestaviti), tudi glásbeno délo ali skládba.
Poglej Renesančna glasba in Glasbena kompozicija
Glasbeno izrazoslovje
Glasbeno izrazoslovje.
Poglej Renesančna glasba in Glasbeno izrazoslovje
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Renesančna glasba in Grki
Ideal
Ideal (latinsko idealis - kateri obstaja samo v mislih) filozofski pojem, pomeni vzor splošne popolnosti, katera ustreza družbenim, moralnim, estetskim in religioznim normam.
Poglej Renesančna glasba in Ideal
Individualizem
Individualizem je na splošno izraz s katerim opisujemo teoretičen ali praktičen poudarek na posameznika nasproti, ali celo na račun, skupine.
Poglej Renesančna glasba in Individualizem
Interval (glasba)
Interval je razdalja med dvema tonoma oz.
Poglej Renesančna glasba in Interval (glasba)
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Renesančna glasba in Italija
Jakob Petelin Gallus
Jakob Petelin Kranjski (latinsko Iacobus Gallus Carnilius; tudi Handl ali Händl), pozno-renesančni slovenski skladatelj, * konec julija 1550, najverjetneje Šentviška Gora ali Ribnica, † 18. julij 1591, Praga, Češka.
Poglej Renesančna glasba in Jakob Petelin Gallus
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Renesančna glasba in Književnost
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Renesančna glasba in Kultura
Likovna umetnost
Likovna umetnost.
Poglej Renesančna glasba in Likovna umetnost
Maša
Rimskokatoliška maša v Mariboru Maša je v krščanstvu glavni bogoslužni liturgični obred, ki ga poleg Rimskokatoliške cerkve z določenimi razlikami uporabljajo tudi grkokatoliki, anglikanci in evangeličani.
Poglej Renesančna glasba in Maša
Madrigal
Madrigal je renesančna polifona vokalna glasbena oblika, komponirana na posvetna besedila.
Poglej Renesančna glasba in Madrigal
Mecen
Mecen je ljubitelj umetnosti, ki finančno podpira umetnike, ker umetniki sami niso imeli denarja (npr. za material – marmor za kipe).
Poglej Renesančna glasba in Mecen
Melodija
Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.
Poglej Renesančna glasba in Melodija
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Renesančna glasba in Mesto
Metrika
Métrika je v matematiki posplošitev pojma razdalje.
Poglej Renesančna glasba in Metrika
Motet
Motet je večglasna vokalna glasbena oblika z verskim besedilom; brez inštrumentalne spremljave (izvaja ga pevski zbor a capella).
Poglej Renesančna glasba in Motet
Muzikolog
Muzikológ je oseba, ki deluje na področju muzikologije.
Poglej Renesančna glasba in Muzikolog
Naturalizem
Naturalizem je umetnostna smer, skrajna oblika realizma.
Poglej Renesančna glasba in Naturalizem
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Renesančna glasba in Nemčija
Nizozemci
Nizozemci (nizozemsko Nederlanders) so prebivalci Nizozemske in nekaterih kolonij.
Poglej Renesančna glasba in Nizozemci
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Poglej Renesančna glasba in Opera
Orlando di Lasso
Orlando di Lasso (tudi: Orlande de Lassus, Orlandus Lassus, Roland de Lassus, Roland Delattre), frankoflamski skladatelj, * 1532 (oziroma ok. 1530), Mons, Flandrija, † 14. junij 1594, München.
Poglej Renesančna glasba in Orlando di Lasso
Pavana
Pavana je dvorni ples, ki se je pojavil v 16. stoletju.
Poglej Renesančna glasba in Pavana
Pevec
Pevka Natalija Verboten Pévec (tudi vokalist) je oseba, ki glasbeno ustvarja z glasom, lahko solistično, s spremljavo drugih glasbenih instrumentov ali v zboru.
Poglej Renesančna glasba in Pevec
Pevski zbor
Dunajski pojoči dečki Pevski zbor je vokalna glasbena skupina v kateri posamezni part izvaja več pevcev (vsaj dva ali trije).
Poglej Renesančna glasba in Pevski zbor
Pikardijska terca
Pikardijska terca je velika terca (v3) v zadnjem trizvoku molovske skladbe, ki določa, da se skladba, napisana v molovi tonaliteti končuje z durovim akordom.
Poglej Renesančna glasba in Pikardijska terca
Polifonija
Polifonija je večglasje, se pravi glasba, ki sestoji iz več hkrati potekajočih melodij, ne le ene, kot je to pri enoglasju (monodiji).
Poglej Renesančna glasba in Polifonija
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Renesančna glasba in Politika
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Renesančna glasba in Psihologija
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Renesančna glasba in Renesansa
Romantična glasba
Romantična glasba je izraz, s katerim pojmujemo obdobje evropske klasične glasbe med začetkom 19. stoletja do okvirno prvega desetletja 20. stoletja, kot tudi glasbo, ki je komponirana v slogovnih okvirih tega obdobja.
Poglej Renesančna glasba in Romantična glasba
Rondo
Rondo (francosko: »pesem v krogu«) je instrumentalna glasbena oblika živahnega značaja, z značilno tematsko formo ABACABA, (ABACABADABACABA itd.) pri čemer je značilno ponavljanje osnovne tematike A.
Poglej Renesančna glasba in Rondo
Seznam skladateljev
Abecedni seznam najbolj znanih in pomembnih skladateljev, razvrščenih po obdobjih.
Poglej Renesančna glasba in Seznam skladateljev
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Poglej Renesančna glasba in Skladatelj
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Renesančna glasba in Slovenci
Sopran
Sopran je najvišji ženski in otroški glas.
Poglej Renesančna glasba in Sopran
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Renesančna glasba in Srednji vek
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Poglej Renesančna glasba in Stoletna vojna
Tenor
Tenor je drugi najvišji možen moški glas (za counter tenorjem).
Poglej Renesančna glasba in Tenor
Tokata
Tokáta (od italijansko toccata, od toccare, slovensko udarjati) je eden od najstarejših izrazov za glasbena dela namenjena izključno igranju na glasbilih s tipkami.
Poglej Renesančna glasba in Tokata
Tragedija
Tragédija ali žaloígra (grško tragōdía.
Poglej Renesančna glasba in Tragedija
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Renesančna glasba in Umetnost
Villancico
Villancico (po španskem villano - vaški; portugalsko pa tudi Vilancete) je bila priljubljena renesančna pesniška in vokalno-glasbena oblika na Iberskem polotoku.
Poglej Renesančna glasba in Villancico
Villanella
Villanella, tudi canzona vilanesca, (množina villanelle — kar ne smemo zamenjevati s francosko pesniško obliko villanelle) je posvetna večglasna italijanska glasbena oblika, ki se je pojavila tik pred polovico 16. stoletja.
Poglej Renesančna glasba in Villanella
Villotta
Villotta (tudi villota) je preprosta večglasna (3 ali 4 glasna) plesna pesem, ki se je pojavila koncem 15. stoletja v severni Italiji, vrh popularnosti pa dosegla v naslednjem stoletju.
Poglej Renesančna glasba in Villotta
Virelai
Virelai je francoska srednjeveška pesemska in glasbena oblika.
Poglej Renesančna glasba in Virelai
Vokalna glasba
V vokalno glasbo (lat.vox-glas) uvrščamo vse oblike muziciranja, v katerem sodelujejo pevski glasovi.
Poglej Renesančna glasba in Vokalna glasba
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Renesančna glasba in Zgodovina
Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe
Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe.
Poglej Renesančna glasba in Zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe
14. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.
Poglej Renesančna glasba in 14. stoletje
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Renesančna glasba in 16. stoletje
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Renesančna glasba in 17. stoletje
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Renesančna glasba in 18. stoletje