Kazalo
34 odnosi: Akord, Aristokracija, Ballata, Benetke, Glasbeno izrazoslovje, Glasbila s tipkami, Godala, Harmonija, Italija, Kontrapunkt, Kvartet, Ljudska glasba, Lutnja, Madrigal, Mantova, Melodija, Modena, Notni zapis, Oda, Padova, Partitura, Pesništvo, Pevec, Renesansa, Rima, Sonet, Verona, Verz, Villotta, 14. stoletje, 1470, 1504, 1514, 1530.
- Renesančna glasba
Akord
Akord je sozvočje treh ali več tonov.
Poglej Frottola in Akord
Aristokracija
Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.
Poglej Frottola in Aristokracija
Ballata
Ballata (množina ballate) je italijanska pesniška in glasbena oblika, ki je bila v uporabi med poznim 13. in 15. stoletjem.
Poglej Frottola in Ballata
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Frottola in Benetke
Glasbeno izrazoslovje
Glasbeno izrazoslovje.
Poglej Frottola in Glasbeno izrazoslovje
Glasbila s tipkami
Glasbila s tipkami (tudi tipkala) so tista glasbila, ki imajo klaviaturo, po kateri glasbenik igra s pritiski prstov.
Poglej Frottola in Glasbila s tipkami
Godala
Različna godala Godala so glasbeni instrumenti, s katerimi ustvarjamo zvok tako, da nanje godemo z lokom, ki napete strune spravlja v nihanje oziroma v vibracijo.
Poglej Frottola in Godala
Harmonija
Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji Harmonija (grško: αρμονια.
Poglej Frottola in Harmonija
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Frottola in Italija
Kontrapunkt
Kontrapunkt (latinsko: punctus contra punctum.
Poglej Frottola in Kontrapunkt
Kvartet
Kvartét ali četvérica v glasbi je zasedba, ki jo sestavljajo štirje glasbeniki.
Poglej Frottola in Kvartet
Ljudska glasba
Ljudska glasba (tudi tradicionalna glasba, včasih tudi etno-glasba) je tradicionalna, večinoma ustno prenešena glasba raznih ljudstev, kulturnih ali etničnih skupin.
Poglej Frottola in Ljudska glasba
Lutnja
Slika Juliusa Schnorra von Carolsfelda Lútnja je strunsko sredozemsko glasbilo iz družine brenkal.
Poglej Frottola in Lutnja
Madrigal
Madrigal je renesančna polifona vokalna glasbena oblika, komponirana na posvetna besedila.
Poglej Frottola in Madrigal
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Poglej Frottola in Mantova
Melodija
Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.
Poglej Frottola in Melodija
Modena
Modena (etruščansko Mutna, latinsko Mutina, modensko Mòdna) je mesto in občina na južni strani Padske nižine v pokrajini Modena v deželi Emilija - Romanja v severni Italiji.
Poglej Frottola in Modena
Notni zapis
Notni zapis (ali glasbena notacija) je znakovni sistem, s katerim zapisujemo glasbena dela.
Poglej Frottola in Notni zapis
Oda
Oda (grško, pesem, petje), je žalostinka in slavnostna pesem, ki jo poje pevski zbor.
Poglej Frottola in Oda
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Frottola in Padova
Partitura
Primer partiture za simfonični orkester Partitúra je notni zapis večglasne skladbe, ki jo hkrati izvaja več glasbenih instrumentov ali vokalistov.
Poglej Frottola in Partitura
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Frottola in Pesništvo
Pevec
Pevka Natalija Verboten Pévec (tudi vokalist) je oseba, ki glasbeno ustvarja z glasom, lahko solistično, s spremljavo drugih glasbenih instrumentov ali v zboru.
Poglej Frottola in Pevec
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Frottola in Renesansa
Rima
Rima je vrsta stika, kjer se ponavljajo čim bolj podobni končni glasovi dveh ali več besed, ki so si prostorsko ali časovno dovolj sosednje, bodisi v verzu ali v nevezanem govoru.
Poglej Frottola in Rima
Sonet
Sonet je stalna pesniška oblika.
Poglej Frottola in Sonet
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Frottola in Verona
Verz
Vêrz, stíh ali pésniška vrstíca je ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota pesniškega besedila.
Poglej Frottola in Verz
Villotta
Villotta (tudi villota) je preprosta večglasna (3 ali 4 glasna) plesna pesem, ki se je pojavila koncem 15. stoletja v severni Italiji, vrh popularnosti pa dosegla v naslednjem stoletju.
Poglej Frottola in Villotta
14. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.
Poglej Frottola in 14. stoletje
1470
1470 (MCDLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Frottola in 1470
1504
1504 (MDIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Frottola in 1504
1514
1514 (MDXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Frottola in 1514
1530
1530 (MDXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Frottola in 1530