Hitreje kot brskalnik!
60 odnosi: Absorpcijski spekter, Anders Jonas Ångström, Arthur Schuster, Asteroid, Asteroidni pas, Atom, Augustin-Jean Fresnel, Barva, Berlin, Bohrov model atoma, Brata Grimm, Cezij, Christiaan Huygens, Davyjeva medalja, Električna napetost, Električni krog, Elektrika, Energija, Fizik, Fizika, Fizikalni zakon, Franz Ernst Neumann, Gabriel Lippmann, Heidelberg, Izrek, Joseph von Fraunhofer, Kaliningrad, Kemija, Kemijski element, Kirchhoffova zakona, Kraljeva družba, Kvantna mehanika, London, Loránd Eötvös, Matteuccijeva medalja, Nemčija, Nemci, Optična prizma, Platina, Plin, Prenos toplote, Robert Wilhelm Bunsen, Rubidij, Rumfordova medalja, Rusija, Sevanje, Snov, Sofja Vasiljevna Kovalevska, Spektroskopija, Telo (fizika), ..., Teoretična fizika, Toplota, Trdnina, Valovna dolžina, Vroclav, Vzhodna Prusija, 12. marec, 17. oktober, 1824, 1887. Razširi indeks (10 več) »
Absorpcijski spekter
Absorpcíjski spékter (tudi absórpcijski ~) je spekter, ki ga dobimo pri absorpciji določenih frekvenc oziroma valovnih dolžin.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Absorpcijski spekter · Poglej več »
Anders Jonas Ångström
Anders Jonas Ångström, švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Anders Jonas Ångström · Poglej več »
Arthur Schuster
Sir Franz Arthur Friedrich Schuster, britanski fizik, * 12. september 1851, Frankfurt na Majni, † 17. oktober 1934.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Arthur Schuster · Poglej več »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Asteroid · Poglej več »
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Asteroidni pas · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Atom · Poglej več »
Augustin-Jean Fresnel
Augustin-Jean Fresnel, francoski fizik in izumitelj, * 10. maj 1788, Broglie, Francija, † 14. julij 1827, Ville d'Avray, Francija.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Augustin-Jean Fresnel · Poglej več »
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Barva · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Berlin · Poglej več »
Bohrov model atoma
Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Bohrov model atoma · Poglej več »
Brata Grimm
Brata Grimm, Jacob Ludwig Karl (* 4. januar 1785, Hanau, † 20. september 1863, Berlin) in Wilhelm Karl Grimm (* 24. februar 1786, Hanau, † 16. december 1859, Berlin) sta znana kot jezikoslovca in zbiratelja pravljic (Grimmove pravljice).
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Brata Grimm · Poglej več »
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Cezij · Poglej več »
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Christiaan Huygens · Poglej več »
Davyjeva medalja
Davyjeva medalja je znanstveno priznanje, ki ga podeljuje londonska Kraljeva družba »za izjemno pomembna nedavna odkritja na kateremkoli področju kemije«.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Davyjeva medalja · Poglej več »
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Električna napetost · Poglej več »
Električni krog
Eléktrični króg ali eléktrično vézje je vezje, sestavljeno iz izvirov, porabnikov in vodnikov.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Električni krog · Poglej več »
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Elektrika · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Energija · Poglej več »
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Fizik · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Fizika · Poglej več »
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Fizikalni zakon · Poglej več »
Franz Ernst Neumann
Franz Ernst Neumann, nemški fizik, mineralog in matematik, * 11. september 1798, † 23. maj 1895.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Franz Ernst Neumann · Poglej več »
Gabriel Lippmann
Jonas Ferdinand Gabriel Lippmann, francoski fizik judovskega rodu, * 16. avgust 1845, Hollerich, Luksemburg, † 13. julij 1921, na krovu ladje SS France v Atlantskem oceanu.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Gabriel Lippmann · Poglej več »
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Heidelberg · Poglej več »
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Izrek · Poglej več »
Joseph von Fraunhofer
Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Joseph von Fraunhofer · Poglej več »
Kaliningrad
Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Kaliningrad · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Kemija · Poglej več »
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Kemijski element · Poglej več »
Kirchhoffova zakona
Kirchhoffova izreka je leta 1845 oblikoval nemški fizik Gustav Robert Kirchhoff (1824–1887).
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Kirchhoffova zakona · Poglej več »
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Kraljeva družba · Poglej več »
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Kvantna mehanika · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in London · Poglej več »
Loránd Eötvös
Baron Loránd Eötvös de Vásárosnamény, madžarski fizik, * 27. julij 1848, Budim, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Madžarska), † 8. april 1919, Budimpešta, Madžarska sovjetska republika (sedaj Madžarska).
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Loránd Eötvös · Poglej več »
Matteuccijeva medalja
Matteuccijeva medalja je nagrada za izjemne prispevke k napredku znanosti.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Matteuccijeva medalja · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Nemčija · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Nemci · Poglej več »
Optična prizma
žarkov na optični prizmi. Odklon žarka od prvotne smeri je označen z \delta \!. Prikazana sta samo žarka rdeče in modre svetlobe. Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Optična prizma · Poglej več »
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Platina · Poglej več »
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Plin · Poglej več »
Prenos toplote
Prenos toplôte je spontan prenos toplotne energije z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Prenos toplote · Poglej več »
Robert Wilhelm Bunsen
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Robert Wilhelm Bunsen · Poglej več »
Rubidij
Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Rubidij · Poglej več »
Rumfordova medalja
Rumfordova medalja je znanstvena nagrada za izjemna nedavna odkritja na področju toplotnih ali optičnih značilnosti snovi znanstvenika, ki deluje v Evropi.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Rumfordova medalja · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Rusija · Poglej več »
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Sevanje · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Snov · Poglej več »
Sofja Vasiljevna Kovalevska
Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Sofja Vasiljevna Kovalevska · Poglej več »
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Spektroskopija · Poglej več »
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Telo (fizika) · Poglej več »
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Teoretična fizika · Poglej več »
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Toplota · Poglej več »
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Trdnina · Poglej več »
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Valovna dolžina · Poglej več »
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Vroclav · Poglej več »
Vzhodna Prusija
Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in Vzhodna Prusija · Poglej več »
12. marec
12.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in 12. marec · Poglej več »
17. oktober
17.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in 17. oktober · Poglej več »
1824
1824 (MDCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in 1824 · Poglej več »
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Gustav Robert Kirchhoff in 1887 · Poglej več »
