Kazalo
71 odnosi: Aachen, Bauhaus, Berlin, Bonn, Brandenburg, Braunschweig, Budišin, Carl von Ossietzky, Chemnitz, Düsseldorf, Dortmund, Dresden, Erfurt, ESCP Business School, Frankfurt ob Majni, Frankfurt ob Odri, Georg Simon Ohm, Gottfried Wilhelm Leibniz, Heilbronn, Heinrich Heine, Humboldtova univerza v Berlinu, Ingolstadt, Johannes Gutenberg, Kaliningrad, Kassel, Köln, Koblenz, Konstanca, Lübeck, Magdeburg, Mainz, Mannheim, Marburg, Max Weber, München, Nürnberg, Nemčija, Otto von Guericke, Poljska, Regensburg, Rostock, Seznam, Speyer, Strasbourg, Stuttgart, Tübingen, Tehniška univerza v Münchnu, Trier, Ulm, Univerza, ... Razširi indeks (21 več) »
- Univerze v Nemčiji
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Aachen
Bauhaus
Bauhaus (Das Staatliche Bauhaus.; Državni Bauhaus) je združba najbolj avantgardnih in socialističnih umetnikov v vlogi učencev in učiteljev, ki so živeli v sožitju, kampusu na istem mestu in ustvarjali mojstrovine.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Bauhaus
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Berlin
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Bonn
Brandenburg
Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije).
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Brandenburg
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Braunschweig
Budišin
Budišin (/do 1868 Budissin/) je mesto na vzhodnem Saškem v Nemčiji.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Budišin
Carl von Ossietzky
Carl von Ossietzky, nemški pacifist, novinar, nobelovec, * 3. oktober 1889, Hamburg, † 4. maj 1938, Berlin, Nemčija.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Carl von Ossietzky
Chemnitz
Chemnitz (od 1953 do 1990: Karl-Marx-Stadt, 'mesto Karla Marxa') je tretje največje mesto v nemški zvezni državi Saška za Leipzigom in Dresdnom.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Chemnitz
Düsseldorf
Nočni pogled na Düsseldorf, 2001 Düsseldorf je glavno mesto nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija in gospodarsko središče Nemčije.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Düsseldorf
Dortmund
Dortmund (vestfalsko-) je za Kölnom in Düsseldorfom tretje največje mesto v Severnem Porenju - Vestfaliji in osmo največje mesto v Nemčiji, saj je leta 2021 štelo 588.250 prebivalcev.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Dortmund
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Dresden
Erfurt
Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Erfurt
ESCP Business School
ESCP Business School je velika francoska poslovna šola, ustanovljena leta 1819.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in ESCP Business School
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Odri
Lega Frankfurta ob Odri v deželi Brandenburg in v Nemčiji Frankfurt ob Odri (nemško Frankfurt am Oder, lužiškosrbsko Frankobord) je mesto v nemški zvezni deželi Brandenburg, na reki Odri ter na nemško-poljski meji.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Frankfurt ob Odri
Georg Simon Ohm
Georg Simon Ohm, nemški fizik, * 16. marec 1789, Erlangen, Nemčija, † 6. julij 1854, München.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Georg Simon Ohm
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Gottfried Wilhelm Leibniz
Heilbronn
Lega mesta v Nemčiji Heilbronn je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Heilbronn
Heinrich Heine
Heinrich Heine, nemški romantični pesnik, * 13. december 1797, Düsseldorf, Nemčija, † 17. februar 1856, Pariz, Francija.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Heinrich Heine
Humboldtova univerza v Berlinu
Spomenik Alexandru von Humboldtu pred sedežem univerze Spomenik Wilhelmu von Humboldtu pred Humboldtsko Univerzo Humboldtova univerza v Berlinu (nemško Humboldt-Universität zu Berlin) je najstarejša in druga največja univerza v Berlinu.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Humboldtova univerza v Berlinu
Ingolstadt
Ingolstadt je mesto na Bavarskem, ki je del Nemčije; nahaja se ob reki Donavi v središču Bavarske.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Ingolstadt
Johannes Gutenberg
Johannes Gensfleisch zur Laden zum Gutenberg, nemški kovač, zlatar, tiskar, založnik in izumitelj, * okoli 1400, Mainz, Nemčija, † 3. februar 1468.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Johannes Gutenberg
Kaliningrad
Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Kaliningrad
Kassel
Pogled na grad Kassel in vzdolž avenije Wilhelmshöher Allee s hriba nad mestom Kassel (do leta 1926 uradno Cassel) je tretje največje mesto nemške dežele Hessen s skoraj 200.000 prebivalci, ki leži ob reki Fuldi na severu zvezne dežele Hessen v zahodno-osrednji Nemčiji.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Kassel
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Köln
Koblenz
Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Koblenz
Konstanca
Konstanca je lahko.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Konstanca
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Lübeck
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Magdeburg
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Mainz
Mannheim
Mannheim je med največjimi mesti v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Mannheim
Marburg
Marburg (tudi Marburg an der Lahn) je mesto v zvezni deželi Hessen v Nemčiji.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Marburg
Max Weber
Maximilian »Max« Weber, nemški ekonomist in sociolog, * 21. april 1864, Erfurt, Nemčija, † 14. junij 1920, München, Nemčija.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Max Weber
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in München
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Nürnberg
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Nemčija
Otto von Guericke
Otto von Guericke (izvirno črkovano Gericke), nemški naravoslovec, fizik, pravnik, izumitelj in politik, * 30. november (20. november, julijanski koledar) 1602, Magdeburg, Nemčija, † 21. maj (11. maj) 1686, Hamburg, Nemčija.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Otto von Guericke
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Poljska
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Regensburg
Rostock
Rostock je mesto in mestni okraj v Nemčiji.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Rostock
Seznam
Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Seznam
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Speyer
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Strasbourg
Stuttgart
Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Stuttgart
Tübingen
Tübingen je staro univerzitetno mesto z okoli 90.000 prebivalci v zvezni deželi Baden-Württemberg v jugozahodni Nemčiji med rekama Ammer in Neckar.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Tübingen
Tehniška univerza v Münchnu
Tehniška univerza v Münchnu (kratica TUM) je javna tehniška univerza s sedežem v Münchnu.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Tehniška univerza v Münchnu
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Trier
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Ulm
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Univerza
Univerza Ernsta Moritza Arndta Greifswald
Univerza Ernsta Morita Arndta Greifswald (Universitas gryphiswaldensis ali Academica gryphica) je univerza s sedežem v Hanzeatskem mestu Greifswald v nemški deželi Mecklenburgu - Predpomorjanski.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Univerza Ernsta Moritza Arndta Greifswald
Univerza Friedricha Schillerja v Jeni
Pečat univerze Univerza Friedricha Schillerja v Jeni (kratica FSU) je javna univerza s sedežem v mestu Jena v nemški zvezni deželi Turingija.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Univerza Friedricha Schillerja v Jeni
Univerza v Augsburgu
Univerza v Augsburgu (nemško Universität Augsburg) je javna univerza v Augsburgu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1970.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Univerza v Augsburgu
Univerza v Bambergu
Univerza v Bambergu (nemško Otto-Friedrich-Universität Bamberg) je univerza v Bambergu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1647.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Univerza v Bambergu
Univerza v Bayreuthu
Univerza v Bayreuthu (nemško Universität Bayreuth) je univerza v Bayreuthu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1975.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Univerza v Bayreuthu
Univerza v Berlinu
Univerza v Berlinu je lahko.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Univerza v Berlinu
Univerza v Freiburgu
Univerza v Freiburgu (nemško Albert-Ludwigs-Universität Freiburg) je univerza v Freiburgu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1457.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Univerza v Freiburgu
Univerza v Göttingenu
Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Univerza v Göttingenu
Univerza v Hamburgu
Univerza v Hamburgu (nemško Universität Hamburg) je univerza v Hamburgu (Nemčija), ki je bila ustanovljena 28. marca 1919.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Univerza v Hamburgu
Univerza v Hannovru
Univerza v Hannovru (nemško Gottfried Wilhelm Leibniz Universität Hannover) je univerza v Hannovru (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1831.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Univerza v Hannovru
Univerza v Heidelbergu
Univerzitetna knjižnica, simbol Univerze v Heidelbergu. ''Alte Universität'', delo Johanna Adama Breuniga, je sedež rektorja Univerza v Heidelbergu je univerza s sedežem v Heidelbergu v nemški zvezni deželi deželi Baden-Württemberg.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Univerza v Heidelbergu
Univerza v Kölnu
Grb univerze iz leta 1932 Univerza v Kölnu (nemško Universität zu Köln) je univerza v Kölnu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1388 (nato zaprta leta 1798) in ponovno odprta leta 1919.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Univerza v Kölnu
Univerza v Kielu
Pečat univerze Univerza v Kielu je univerza v Kielu v Nemčiji, ki je bila ustanovljena leta 1665 kot Academia Holsatorum Chiloniensis.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Univerza v Kielu
Univerza v Leipzigu
Univerza v Leipzigu je nemška javna univerza s sedežem v Leipzigu v zvezni deželi Saška.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Univerza v Leipzigu
Univerza v Münchnu
Univerza Ludwiga Maximilliana v Münchnu (nemško Ludwig-Maximilians-Universität München) je univerza v Münchnu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1472 kot Univerza v Ingolstadtu.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Univerza v Münchnu
Univerza v Rostocku
Sedež univerze Univerza v Rostocku (nemško Universität Rostock) je univerza v Rostocku (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1419.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Univerza v Rostocku
Univerza v Tübingenu
Stara avla Današnji sedež, Nova avla Stavba s predavalnicami ''Kupferbau'' (dobesedno ''Bakrena stavba'') Kompleks naravoslovnih fakultet ''Auf der Morgenstelle'' Inštitut za politične vede Ena izmed univerzitetnih klinik CRONA Univerza Eberharda Karla v Tübingenu šteje med najstarejše evropske univerze.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Univerza v Tübingenu
Univerza v Würzburgu
Univerza v Würzburgu je univerza v Würzburgu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1402.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Univerza v Würzburgu
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Vroclav
Weimar
Weimar je mesto v zvezni deželi Turingija v Nemčiji.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Weimar
Wuppertal
Wuppertal je mesto s približno 360.000 prebivalci v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija.
Poglej Seznam univerz v Nemčiji in Wuppertal