Odpri v Google MapsKazalo
47 odnosi: Aškenazi, Antoninov itinerar, Šmalkaldenska vojna, Železna doba, Baden-Württemberg, Bor, Breza, Bronasta doba, Bukev, Chartres, Devetletna vojna, Galija, Gniezno, Heidelberg, Henrik V. Nemški, Hrast, Huni, Kamena doba, Karakala, Karel IV. Luksemburški, Karl Haas, Klodvik I., Konrad II. Nemški, Kursk, Limes, Mainz, Mannheim, Napoleon Bonaparte, Nemčija, Okljuk, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Oton I. Veliki, Palatinat, Pesek, Porenje - Pfalška, Ravena, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Ren, Romanika, Sarmati, Starorimska civilizacija, Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer, Svebi, Tabula Peutingeriana, Unescova svetovna dediščina, Vandali, Worms.
- Mesta v Porenju-Pfalškem
- Ukinitve leta 1792
Aškenazi
Številčna zastopanost Aškenazov leta 1881 v Evropi. Aškenazi (hebrejsko אַשְכְּנַזִים, v prevodu: »Nemci«) so judovska etnična skupina, katere predniki izvirajo z območja severne, zahodne in vzhodne Evrope iz časa zgodnjega srednjega veka.
Poglej Speyer in Aškenazi
Antoninov itinerar
Antoninov itinerar ali itinerarij (latinsko) je seznam prometnih povezav in razdalj med mesti in poštnimi postajami v rimskih provincah med vladanjem cesarja Antonina Pija.
Poglej Speyer in Antoninov itinerar
Šmalkaldenska vojna
Šmalkaldenska vojna, vojna cesarja Karla V. ob podpori papeža Pavla III. in saškega vojvode Mavricija proti šmalkaldenski zvezi protestantskih knezov v letih 1546-47.
Poglej Speyer in Šmalkaldenska vojna
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Speyer in Železna doba
Baden-Württemberg
Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.
Poglej Speyer in Baden-Württemberg
Bor
Bor ima lahko več pomenov.
Poglej Speyer in Bor
Breza
Breza (znanstveno ime Betula) je rod dreves iz družine brezovk (Betulaceae), zelo soroden družini bukve oz.
Poglej Speyer in Breza
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Speyer in Bronasta doba
Bukev
Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.
Poglej Speyer in Bukev
Chartres
Chartres je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Eure-et-Loir.
Poglej Speyer in Chartres
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Poglej Speyer in Devetletna vojna
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Speyer in Galija
Gniezno
Gniezno (Gnesen, Gnesna) je mesto v osrednjii zahodni Poljski okoli 50 km vzhodno od Poznanja.
Poglej Speyer in Gniezno
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Speyer in Heidelberg
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.
Poglej Speyer in Henrik V. Nemški
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Poglej Speyer in Hrast
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Speyer in Huni
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Poglej Speyer in Kamena doba
Karakala
Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.
Poglej Speyer in Karakala
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Speyer in Karel IV. Luksemburški
Karl Haas
Karl Haas, avstrijski učitelj, * ?.
Poglej Speyer in Karl Haas
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Poglej Speyer in Klodvik I.
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Speyer in Konrad II. Nemški
Kursk
Kursk je mesto v Rusiji, upravno središče Kurske oblasti.
Poglej Speyer in Kursk
Limes
Rekonstrukcija tipičnega limesa Limes je izraz, ki je prvotno pomenil pot med dvema zemljiščema, Tacit pa je izraz prenesel v času cesarskega obdobja antičnega Rima v izraz, ki je zaznamoval državno mejo.
Poglej Speyer in Limes
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Speyer in Mainz
Mannheim
Mannheim je med največjimi mesti v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Speyer in Mannheim
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Speyer in Napoleon Bonaparte
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Speyer in Nemčija
Okljuk
Okljuk je lahko.
Poglej Speyer in Okljuk
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Speyer in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Speyer in Oton I. Veliki
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Speyer in Palatinat
Pesek
Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.
Poglej Speyer in Pesek
Porenje - Pfalška
Porenje - Pfalška (Rheinland-Pfalz) je nemška zvezna dežela, po površini le za malenkost (400 kv. km) manjša od Slovenije, a ima dvakrat več prebivalcev (4 milijone).
Poglej Speyer in Porenje - Pfalška
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Speyer in Ravena
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Speyer in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Speyer in Ren
Romanika
tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.
Poglej Speyer in Romanika
Sarmati
Sarmati (perzijsko: سَرمَتی ها, staroiransko: Sarumatah, lokostrelec,Harmatta, J. (1996), "Scythians", History of Humanity Volume III: From Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D, Routledge za UNESCO, str. 182 grško: Σαρμάται/Sarmatai) so bili narod staroiranskega porekla.
Poglej Speyer in Sarmati
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Speyer in Starorimska civilizacija
Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Stolnica v Speyerju Jugozahodni pogled. Novejša fasada jasno izstopa od starejšega dela. Pogled iz zraka Stolnica v Speyerju, uradno Kaiserdom Basilika der Himmelfahrt und St.
Poglej Speyer in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Svebi
Svebi je ime za zvezo germanskih plemen, ki so živela v porečju Labe od 1. stoletja pr. n. št. naprej, ko se njihovo ime prvič pojavi v rimskih zapisih.
Poglej Speyer in Svebi
Tabula Peutingeriana
dalmatinskimi otoki (skrajno desno Krf), Apulija, Kalabrija, Sicilija, Libija.Tabula Peutingeriana je prepis starorimskega zemljevida, ki ga je izdelal nemški antikvar Konrad Peutinger v šestnajstem stoletju.
Poglej Speyer in Tabula Peutingeriana
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Speyer in Unescova svetovna dediščina
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Speyer in Vandali
Worms
Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.
Poglej Speyer in Worms