Kazalo
34 odnosi: Antična Grčija, Antika, Antropologija, Biologija, Darvinizem, Dialektični materializem, Družba, Družbena geografija, Ekonomija, Evolucijska biologija, Fevdalizem, Fizična geografija, Geografija, Georgij Valentinovič Plehanov, Imperializem, Kapitalizem, Karl Marx, Komunizem, Kultura, Marksizem, Naravno okolje, Podnebje, Psihologija, Rasa, Rasizem, Rusi, Rusija, Ruska revolucija, Strabon, Zemljepisna širina, 19. stoletje, 1920., 1930., 20. stoletje.
- Determinizem
- Družbena geografija
- Filozofija zgodovine
- Gospodarska geografija
- Kulturna geografija
- Sociološke teorije
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Okoljski determinizem in Antična Grčija
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Okoljski determinizem in Antika
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Poglej Okoljski determinizem in Antropologija
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Okoljski determinizem in Biologija
Darvinizem
Charles Darwin Darvinizem je posebna oblika pozitivizma, katere utemeljitelj je Charles Darwin s svojim delom O izvoru vrst.
Poglej Okoljski determinizem in Darvinizem
Dialektični materializem
Dialektični materializem je filozofska smer, ki sta jo razvila Karl Marx in Friedrich Engels, naslavlja pa dve vprašanji.
Poglej Okoljski determinizem in Dialektični materializem
Družba
Družba je velika množica različnih družbenih skupin.
Poglej Okoljski determinizem in Družba
Družbena geografija
Človeška naseljenost zemeljskega površja je eno od področij družbene geografije Družbena geografija ali antropogeografija je veja geografske znanosti, ki obravnava antropogene dejavnike oblikovanja okolja.
Poglej Okoljski determinizem in Družbena geografija
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Okoljski determinizem in Ekonomija
Evolucijska biologija
Evolucijska biologija je področje biologije, ki preučuje skupni izvor bioloških vrst in njihovo spreminjanje, razširjanje ter raznovrstnost v času.
Poglej Okoljski determinizem in Evolucijska biologija
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Okoljski determinizem in Fevdalizem
Fizična geografija
Fizična geografija je veja geografske znanosti, ki zajema skupino disciplin, katerim je skupno preučevanje naravnih preoblikovalnih dejavnikov zemeljskega površja.
Poglej Okoljski determinizem in Fizična geografija
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Okoljski determinizem in Geografija
Georgij Valentinovič Plehanov
Georgij Valentinovič Plehanov, (rusko Гео́ргий Валенти́нович Плеха́нов), psevdonim Volgin, ruski revolucionar in marksistični teoretik, * 11. december (29. november, ruski koledar) 1856, Gudalovka, Rusija, † 30. maj 1918, Terijoki, Finska.
Poglej Okoljski determinizem in Georgij Valentinovič Plehanov
Imperializem
Kitajske Imperialízem (lat. imperialis.
Poglej Okoljski determinizem in Imperializem
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Poglej Okoljski determinizem in Kapitalizem
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Poglej Okoljski determinizem in Karl Marx
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Okoljski determinizem in Komunizem
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Okoljski determinizem in Kultura
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Poglej Okoljski determinizem in Marksizem
Naravno okolje
Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.
Poglej Okoljski determinizem in Naravno okolje
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Okoljski determinizem in Podnebje
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Okoljski determinizem in Psihologija
Rasa
Rasa označuje ljudi s skupnimi značilnimi telesnimi znaki, ki se dedujejo.
Poglej Okoljski determinizem in Rasa
Rasizem
Risba lobanj, s kakršnimi so zagovorniki rasizma »znanstveno« dokazovali, da so črnci ravno tako različni od belcev kot šimpanzi Rasizem je oblika diskriminacije, ki jo pogosto razlagajo kot skrajni vidik negativnega nacionalizma.
Poglej Okoljski determinizem in Rasizem
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Okoljski determinizem in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Okoljski determinizem in Rusija
Ruska revolucija
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike.
Poglej Okoljski determinizem in Ruska revolucija
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Okoljski determinizem in Strabon
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Okoljski determinizem in Zemljepisna širina
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Okoljski determinizem in 19. stoletje
1920.
1920. je tretje desetletje v 20. stoletju med letoma 1920 in 1929.
Poglej Okoljski determinizem in 1920.
1930.
1930. je četrto desetletje v 20. stoletju med letoma 1930 in 1939.
Poglej Okoljski determinizem in 1930.
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Okoljski determinizem in 20. stoletje
Glej tudi
Determinizem
Družbena geografija
Filozofija zgodovine
Gospodarska geografija
Kulturna geografija
Sociološke teorije
Prav tako znan kot Environmentalizem, Geografski determinizem, Klimatski determinizem, Okolijski determinizem.