Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Ruska revolucija

Index Ruska revolucija

Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike.

Kazalo

  1. 42 odnosi: Aleksander Fjodorovič Kerenski, Avtokracija, Bela garda (Rusija), Boljševiki, Brestlitovski mir, Carsko selo, Dan žena, Država in revolucija, Duma, Februarska revolucija, Georgij Valentinovič Plehanov, Grigorij Jefimovič Rasputin, Grigorij Jevsejevič Zinovjev, Karl Marx, Komunizem, Kronštat, Lavr Georgijevič Kornilov, Lev Borisovič Kamenjev, Lev Trocki, Marksizem-leninizem, Moskva, Nikolaj II. Ruski, Oktobrska revolucija, Osmansko cesarstvo, Prva svetovna vojna, Rdeča armada, Rdeči teror, Rdeči trg, Revolucija, Ruska državljanska vojna, Ruska revolucija (1905), Ruska sovjetska federativna socialistična republika, Ruski imperij, Sankt Peterburg, Sovjet, Sovjetska zveza, Tambovski upor, Tobolsk, Ukrajinska sovjetska socialistična republika, Vladimir Lenin, Zimski dvorec, 1917.

Aleksander Fjodorovič Kerenski

Aleksander Fjodorovič Kerenski, ruski politik, * 4. maj (22. april, ruski koledar) 1881, Simbirsk, Ruski imperij (danes Uljanovsk, Rusija, † 11. junij 1970, New York, ZDA. Kerenski je bil ministrski predsednik začasne vlade med februarsko in oktobrsko revolucijo leta 1917, dokler na oblast ni prišel Lenin.

Poglej Ruska revolucija in Aleksander Fjodorovič Kerenski

Avtokracija

Avtokracija je oblika vladavine, kjer pripada vsa oblast samo eni osebi, praviloma povezana z nasiljem in neomejeno samovoljo.

Poglej Ruska revolucija in Avtokracija

Bela garda (Rusija)

Belogardistični plakat »Za združeno Rusijo« iz leta 1919 Béla gárda (tudi béla armáda) je bila procarska vojska v času ruske državljanske vojne po oktobrski revoluciji leta 1917.

Poglej Ruska revolucija in Bela garda (Rusija)

Boljševiki

Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.

Poglej Ruska revolucija in Boljševiki

Brestlitovski mir

Brestlitovski mir je bila separatna mirovna pogodba, ki so jo 3. marca 1918 podpisali predstavniki centralnih sil in delno priznane sovjetske Rusije v Brest-Litovsku (sedaj Brest, Belorusija).

Poglej Ruska revolucija in Brestlitovski mir

Carsko selo

Carsko selo (rusko: Ца́рское Село́, Carskoje Selo) je muzejski kompleks v mestu Puškin, ki vključuje palače in parke iz 18.

Poglej Ruska revolucija in Carsko selo

Dan žena

Plakat ob dnevu žena v Nemčiji iz leta 1914 Dan žena (originalno "Dan delovnih žena") je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8.

Poglej Ruska revolucija in Dan žena

Država in revolucija

Delo Država in revolucija.

Poglej Ruska revolucija in Država in revolucija

Duma

Članek govori o literaturi.

Poglej Ruska revolucija in Duma

Februarska revolucija

Fébruarska revolúcija v Rusiji leta 1917 je del revolucionarnega vrenja tistega časa in prvi korak k oktobrski revoluciji.

Poglej Ruska revolucija in Februarska revolucija

Georgij Valentinovič Plehanov

Georgij Valentinovič Plehanov, (rusko Гео́ргий Валенти́нович Плеха́нов), psevdonim Volgin, ruski revolucionar in marksistični teoretik, * 11. december (29. november, ruski koledar) 1856, Gudalovka, Rusija, † 30. maj 1918, Terijoki, Finska.

Poglej Ruska revolucija in Georgij Valentinovič Plehanov

Grigorij Jefimovič Rasputin

Grigorij Jefimovič Rasputin (Григо́рий Ефи́мович Распу́тин), ruski menih in prerok, * najverjetneje 1869, Pokrovskoje, Sibirija, Rusija, † 17. december 1916, reka Neva.

Poglej Ruska revolucija in Grigorij Jefimovič Rasputin

Grigorij Jevsejevič Zinovjev

Grigorij Jevsejevič Zinovjev (rojen kot Grigorij Jevsejevič Radomislski), ruski komunist, * 1883, † 1936.

Poglej Ruska revolucija in Grigorij Jevsejevič Zinovjev

Karl Marx

Karl Heinrich Marx, nem.

Poglej Ruska revolucija in Karl Marx

Komunizem

Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.

Poglej Ruska revolucija in Komunizem

Kronštat

Kronštat, tudi Cronstadt ali Kronštádt (iz nemščine Krone za 'krono' in Stadt za 'mesto') je rusko pristaniško mesto v okrožju Kronštadtski v zveznem mestu Sankt Peterburg, na otoku Kotlin, 30 kilometrov zahodno od Sankt Peterburga, blizu glave Finskega zaliva.

Poglej Ruska revolucija in Kronštat

Lavr Georgijevič Kornilov

Lavr Georgijevič Kornilov (Лавр Гео́ргиевич Корни́лов), vojaški obveščevalec, raziskovalec in general Ruske imperialne kopenske vojske.

Poglej Ruska revolucija in Lavr Georgijevič Kornilov

Lev Borisovič Kamenjev

Lev Borisovič Kamenjev (rusko Лев Борисович Каменев; pravo ime Rosenfeld (rusko Розенфельд)), ruski boljševik in politik, * 18. julij (6. julij, ruski koledar), 1883, Moskva, Rusija, † 25. avgust 1936, Moskva.

Poglej Ruska revolucija in Lev Borisovič Kamenjev

Lev Trocki

Lev Trocki, 1897 Lev »Lejba« Davidovič Trocki (pravi priimek Bronštejn), ruski boljševik, marksist in politik, * 7. november (26. oktober, ruski koledar) 1879, vas Janovka, Jelisavetgradski okraj, Hersonska gubernija (danes Bereslavka, Kirovogradska oblast, Ukrajina), † 21.

Poglej Ruska revolucija in Lev Trocki

Marksizem-leninizem

poštni znamki Marksizem-leninizem je komunistična ideologija in glavno komunistično gibanje 20.

Poglej Ruska revolucija in Marksizem-leninizem

Moskva

Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.

Poglej Ruska revolucija in Moskva

Nikolaj II. Ruski

Nikolaj II.

Poglej Ruska revolucija in Nikolaj II. Ruski

Oktobrska revolucija

Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.

Poglej Ruska revolucija in Oktobrska revolucija

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Ruska revolucija in Osmansko cesarstvo

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Ruska revolucija in Prva svetovna vojna

Rdeča armada

Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.

Poglej Ruska revolucija in Rdeča armada

Rdeči teror

Rdeči teror je bila kampanja politične represije in usmrtitev v Sovjetski Rusiji, ki so jo izvajali boljševiki, predvsem prek ČEKE, boljševiške tajne policije.

Poglej Ruska revolucija in Rdeči teror

Rdeči trg

Rdeči trg Rdeči trg (Krasnája plóščad) je najslavnejši mestni trg v Moskvi.

Poglej Ruska revolucija in Rdeči trg

Revolucija

Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).

Poglej Ruska revolucija in Revolucija

Ruska državljanska vojna

avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.

Poglej Ruska revolucija in Ruska državljanska vojna

Ruska revolucija (1905)

Ruska revolucija (1905) je bila protest delavskih in kmečkih množic proti nevzdržnim delovnim in življenjskim razmeram in vzporedno poskus naprednih intelektualcev, delavcev in kmetov, da bi prisilili carja Nikolaja II. k uvedbi ustavne monarhije.

Poglej Ruska revolucija in Ruska revolucija (1905)

Ruska sovjetska federativna socialistična republika

Ruska sovjetska federativna socialistična republika (prvotno Ruska socialistična federativna sovjetska republika;; kratica RSFSR) je bilo uradno ime ruske države pod vladavino Leninovih boljševikov v letih 1917/18 do 1922, nato pa je postala ena izmed zveznih republik Sovjetske zveze (v letih 1922-1991).

Poglej Ruska revolucija in Ruska sovjetska federativna socialistična republika

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Poglej Ruska revolucija in Ruski imperij

Sankt Peterburg

Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.

Poglej Ruska revolucija in Sankt Peterburg

Sovjet

Sovjet (rusko сове́т; dobesedno soglas) je naziv za politično organizacijo, ki se je uveljavila v Rusiji v času ruske revolucije.

Poglej Ruska revolucija in Sovjet

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Poglej Ruska revolucija in Sovjetska zveza

Tambovski upor

Tambovski upor 1920–1921 je bil eden največjih in najbolj organiziranih kmečkih uporov, ki so izzvali boljševiško vlado med rusko državljansko vojno.

Poglej Ruska revolucija in Tambovski upor

Tobolsk

Tobolsk je mesto ob sotočju rek Tobol in Irtiš v Tjumenski oblasti v Sibiriji v Rusiji.

Poglej Ruska revolucija in Tobolsk

Ukrajinska sovjetska socialistična republika

Ukrajinska sovjetska socialistična republika (Ukrajinska SSR;, Ukrajin'ska Radjan'ska Socialistyčna Respublika, kratica УРСР, URSR;, kratica УССР, USSR), znana tudi kot Sovjetska Ukrajina, je bila ena od republik Sovjetske zveze od njene ustanovitve leta 1922 do razpada leta 1991.

Poglej Ruska revolucija in Ukrajinska sovjetska socialistična republika

Vladimir Lenin

Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21.

Poglej Ruska revolucija in Vladimir Lenin

Zimski dvorec

Zimski dvorec (rusko: Зимний дворец, tr. Zimnij dvorets) je bil uradno prebivališče ruskih carjev od leta 1732 do 1917.

Poglej Ruska revolucija in Zimski dvorec

1917

1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Ruska revolucija in 1917