Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Ruska revolucija

Index Ruska revolucija

Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike.

42 odnosi: Aleksander Fjodorovič Kerenski, Avtokracija, Bela garda (Rusija), Boljševiki, Brestlitovski mir, Carsko selo, Dan žena, Država in revolucija, Duma, Februarska revolucija, Georgij Valentinovič Plehanov, Grigorij Jefimovič Rasputin, Grigorij Jevsejevič Zinovjev, Karl Marx, Komunizem, Kronštat, Lavr Georgijevič Kornilov, Lev Borisovič Kamenjev, Lev Trocki, Marksizem-leninizem, Moskva, Nikolaj II. Ruski, Oktobrska revolucija, Osmansko cesarstvo, Prva svetovna vojna, Rdeča armada, Rdeči teror, Rdeči trg, Revolucija, Ruska državljanska vojna, Ruska revolucija (1905), Ruska sovjetska federativna socialistična republika, Ruski imperij, Sankt Peterburg, Sovjet, Sovjetska zveza, Tambovski upor, Tobolsk, Ukrajinska sovjetska socialistična republika, Vladimir Lenin, Zimski dvorec, 1917.

Aleksander Fjodorovič Kerenski

Aleksander Fjodorovič Kerenski, ruski politik, * 4. maj (22. april, ruski koledar) 1881, Simbirsk, Ruski imperij (danes Uljanovsk, Rusija, † 11. junij 1970, New York, ZDA. Kerenski je bil ministrski predsednik začasne vlade med februarsko in oktobrsko revolucijo leta 1917, dokler na oblast ni prišel Lenin. Po končani revoluciji je do leta 1940 živel v Parizu, ob začetku 2. svetovne vojne pa je odšel v ZDA, kjer je tudi umrl. Pokopan je v Londonu.

Novo!!: Ruska revolucija in Aleksander Fjodorovič Kerenski · Poglej več »

Avtokracija

Avtokracija je oblika vladavine, kjer pripada vsa oblast samo eni osebi, praviloma povezana z nasiljem in neomejeno samovoljo.

Novo!!: Ruska revolucija in Avtokracija · Poglej več »

Bela garda (Rusija)

Belogardistični plakat »Za združeno Rusijo« iz leta 1919 Béla gárda (tudi béla armáda) je bila procarska vojska v času ruske državljanske vojne po oktobrski revoluciji leta 1917.

Novo!!: Ruska revolucija in Bela garda (Rusija) · Poglej več »

Boljševiki

Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.

Novo!!: Ruska revolucija in Boljševiki · Poglej več »

Brestlitovski mir

Brestlitovski mir je bila separatna mirovna pogodba, ki so jo 3. marca 1918 podpisali predstavniki centralnih sil in delno priznane sovjetske Rusije v Brest-Litovsku (sedaj Brest, Belorusija).

Novo!!: Ruska revolucija in Brestlitovski mir · Poglej več »

Carsko selo

Carsko selo (rusko: Ца́рское Село́, Carskoje Selo) je muzejski kompleks v mestu Puškin, ki vključuje palače in parke iz 18.

Novo!!: Ruska revolucija in Carsko selo · Poglej več »

Dan žena

Plakat ob dnevu žena v Nemčiji iz leta 1914 Dan žena (originalno "Dan delovnih žena") je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8.

Novo!!: Ruska revolucija in Dan žena · Poglej več »

Država in revolucija

Delo Država in revolucija.

Novo!!: Ruska revolucija in Država in revolucija · Poglej več »

Duma

Članek govori o literaturi.

Novo!!: Ruska revolucija in Duma · Poglej več »

Februarska revolucija

Fébruarska revolúcija v Rusiji leta 1917 je del revolucionarnega vrenja tistega časa in prvi korak k oktobrski revoluciji.

Novo!!: Ruska revolucija in Februarska revolucija · Poglej več »

Georgij Valentinovič Plehanov

Georgij Valentinovič Plehanov, (rusko Гео́ргий Валенти́нович Плеха́нов), psevdonim Volgin, ruski revolucionar in marksistični teoretik, * 11. december (29. november, ruski koledar) 1856, Gudalovka, Rusija, † 30. maj 1918, Terijoki, Finska.

Novo!!: Ruska revolucija in Georgij Valentinovič Plehanov · Poglej več »

Grigorij Jefimovič Rasputin

Grigorij Jefimovič Rasputin (Григо́рий Ефи́мович Распу́тин), ruski menih in prerok, * najverjetneje 1869, Pokrovskoje, Sibirija, Rusija, † 17. december 1916, reka Neva.

Novo!!: Ruska revolucija in Grigorij Jefimovič Rasputin · Poglej več »

Grigorij Jevsejevič Zinovjev

Grigorij Jevsejevič Zinovjev (rojen kot Grigorij Jevsejevič Radomislski), ruski komunist, * 1883, † 1936.

Novo!!: Ruska revolucija in Grigorij Jevsejevič Zinovjev · Poglej več »

Karl Marx

Karl Heinrich Marx, nem.

Novo!!: Ruska revolucija in Karl Marx · Poglej več »

Komunizem

Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.

Novo!!: Ruska revolucija in Komunizem · Poglej več »

Kronštat

Kronštat, tudi Cronstadt ali Kronštádt (iz nemščine Krone za 'krono' in Stadt za 'mesto') je rusko pristaniško mesto v okrožju Kronštadtski v zveznem mestu Sankt Peterburg, na otoku Kotlin, 30 kilometrov zahodno od Sankt Peterburga, blizu glave Finskega zaliva.

Novo!!: Ruska revolucija in Kronštat · Poglej več »

Lavr Georgijevič Kornilov

Lavr Georgijevič Kornilov (Лавр Гео́ргиевич Корни́лов), vojaški obveščevalec, raziskovalec in general Ruske imperialne kopenske vojske.

Novo!!: Ruska revolucija in Lavr Georgijevič Kornilov · Poglej več »

Lev Borisovič Kamenjev

Lev Borisovič Kamenjev (rusko Лев Борисович Каменев; pravo ime Rosenfeld (rusko Розенфельд)), ruski boljševik in politik, * 18. julij (6. julij, ruski koledar), 1883, Moskva, Rusija, † 25. avgust 1936, Moskva.

Novo!!: Ruska revolucija in Lev Borisovič Kamenjev · Poglej več »

Lev Trocki

Lev Trocki, 1897 Lev »Lejba« Davidovič Trocki (pravi priimek Bronštejn), ruski boljševik, marksist in politik, * 7. november (26. oktober, ruski koledar) 1879, vas Janovka, Jelisavetgradski okraj, Hersonska gubernija (danes Bereslavka, Kirovogradska oblast, Ukrajina), † 21. avgust 1940, Coyoacan pri Ciudadu de México, Mehika.

Novo!!: Ruska revolucija in Lev Trocki · Poglej več »

Marksizem-leninizem

poštni znamki Marksizem-leninizem je komunistična ideologija in glavno komunistično gibanje 20.

Novo!!: Ruska revolucija in Marksizem-leninizem · Poglej več »

Moskva

Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.

Novo!!: Ruska revolucija in Moskva · Poglej več »

Nikolaj II. Ruski

Nikolaj II.

Novo!!: Ruska revolucija in Nikolaj II. Ruski · Poglej več »

Oktobrska revolucija

Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.

Novo!!: Ruska revolucija in Oktobrska revolucija · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Novo!!: Ruska revolucija in Osmansko cesarstvo · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Ruska revolucija in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rdeča armada

Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.

Novo!!: Ruska revolucija in Rdeča armada · Poglej več »

Rdeči teror

Rdeči teror je bila kampanja politične represije in usmrtitev v Sovjetski Rusiji, ki so jo izvajali boljševiki, predvsem prek ČEKE, boljševiške tajne policije.

Novo!!: Ruska revolucija in Rdeči teror · Poglej več »

Rdeči trg

Rdeči trg Rdeči trg (Krasnája plóščad) je najslavnejši mestni trg v Moskvi.

Novo!!: Ruska revolucija in Rdeči trg · Poglej več »

Revolucija

Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).

Novo!!: Ruska revolucija in Revolucija · Poglej več »

Ruska državljanska vojna

avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.

Novo!!: Ruska revolucija in Ruska državljanska vojna · Poglej več »

Ruska revolucija (1905)

Ruska revolucija (1905) je bila protest delavskih in kmečkih množic proti nevzdržnim delovnim in življenjskim razmeram in vzporedno poskus naprednih intelektualcev, delavcev in kmetov, da bi prisilili carja Nikolaja II. k uvedbi ustavne monarhije.

Novo!!: Ruska revolucija in Ruska revolucija (1905) · Poglej več »

Ruska sovjetska federativna socialistična republika

Ruska sovjetska federativna socialistična republika (prvotno Ruska socialistična federativna sovjetska republika;; kratica RSFSR) je bilo uradno ime ruske države pod vladavino Leninovih boljševikov v letih 1917/18 do 1922, nato pa je postala ena izmed zveznih republik Sovjetske zveze (v letih 1922-1991).

Novo!!: Ruska revolucija in Ruska sovjetska federativna socialistična republika · Poglej več »

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Novo!!: Ruska revolucija in Ruski imperij · Poglej več »

Sankt Peterburg

Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.

Novo!!: Ruska revolucija in Sankt Peterburg · Poglej več »

Sovjet

Sovjet (rusko сове́т; dobesedno soglas) je naziv za politično organizacijo, ki se je uveljavila v Rusiji v času ruske revolucije.

Novo!!: Ruska revolucija in Sovjet · Poglej več »

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Novo!!: Ruska revolucija in Sovjetska zveza · Poglej več »

Tambovski upor

Tambovski upor 1920–1921 je bil eden največjih in najbolj organiziranih kmečkih uporov, ki so izzvali boljševiško vlado med rusko državljansko vojno.

Novo!!: Ruska revolucija in Tambovski upor · Poglej več »

Tobolsk

Tobolsk je mesto ob sotočju rek Tobol in Irtiš v Tjumenski oblasti v Sibiriji v Rusiji.

Novo!!: Ruska revolucija in Tobolsk · Poglej več »

Ukrajinska sovjetska socialistična republika

Ukrajinska sovjetska socialistična republika (Ukrajinska SSR;, Ukrajin'ska Radjan'ska Socialistyčna Respublika, kratica УРСР, URSR;, kratica УССР, USSR), znana tudi kot Sovjetska Ukrajina, je bila ena od republik Sovjetske zveze od njene ustanovitve leta 1922 do razpada leta 1991.

Novo!!: Ruska revolucija in Ukrajinska sovjetska socialistična republika · Poglej več »

Vladimir Lenin

Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.

Novo!!: Ruska revolucija in Vladimir Lenin · Poglej več »

Zimski dvorec

Zimski dvorec (rusko: Зимний дворец, tr. Zimnij dvorets) je bil uradno prebivališče ruskih carjev od leta 1732 do 1917.

Novo!!: Ruska revolucija in Zimski dvorec · Poglej več »

1917

1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Ruska revolucija in 1917 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »