Kazalo
42 odnosi: Aleksander Fjodorovič Kerenski, Avtokracija, Bela garda (Rusija), Boljševiki, Brestlitovski mir, Carsko selo, Dan žena, Država in revolucija, Duma, Februarska revolucija, Georgij Valentinovič Plehanov, Grigorij Jefimovič Rasputin, Grigorij Jevsejevič Zinovjev, Karl Marx, Komunizem, Kronštat, Lavr Georgijevič Kornilov, Lev Borisovič Kamenjev, Lev Trocki, Marksizem-leninizem, Moskva, Nikolaj II. Ruski, Oktobrska revolucija, Osmansko cesarstvo, Prva svetovna vojna, Rdeča armada, Rdeči teror, Rdeči trg, Revolucija, Ruska državljanska vojna, Ruska revolucija (1905), Ruska sovjetska federativna socialistična republika, Ruski imperij, Sankt Peterburg, Sovjet, Sovjetska zveza, Tambovski upor, Tobolsk, Ukrajinska sovjetska socialistična republika, Vladimir Lenin, Zimski dvorec, 1917.
Aleksander Fjodorovič Kerenski
Aleksander Fjodorovič Kerenski, ruski politik, * 4. maj (22. april, ruski koledar) 1881, Simbirsk, Ruski imperij (danes Uljanovsk, Rusija, † 11. junij 1970, New York, ZDA. Kerenski je bil ministrski predsednik začasne vlade med februarsko in oktobrsko revolucijo leta 1917, dokler na oblast ni prišel Lenin.
Poglej Ruska revolucija in Aleksander Fjodorovič Kerenski
Avtokracija
Avtokracija je oblika vladavine, kjer pripada vsa oblast samo eni osebi, praviloma povezana z nasiljem in neomejeno samovoljo.
Poglej Ruska revolucija in Avtokracija
Bela garda (Rusija)
Belogardistični plakat »Za združeno Rusijo« iz leta 1919 Béla gárda (tudi béla armáda) je bila procarska vojska v času ruske državljanske vojne po oktobrski revoluciji leta 1917.
Poglej Ruska revolucija in Bela garda (Rusija)
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Poglej Ruska revolucija in Boljševiki
Brestlitovski mir
Brestlitovski mir je bila separatna mirovna pogodba, ki so jo 3. marca 1918 podpisali predstavniki centralnih sil in delno priznane sovjetske Rusije v Brest-Litovsku (sedaj Brest, Belorusija).
Poglej Ruska revolucija in Brestlitovski mir
Carsko selo
Carsko selo (rusko: Ца́рское Село́, Carskoje Selo) je muzejski kompleks v mestu Puškin, ki vključuje palače in parke iz 18.
Poglej Ruska revolucija in Carsko selo
Dan žena
Plakat ob dnevu žena v Nemčiji iz leta 1914 Dan žena (originalno "Dan delovnih žena") je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8.
Poglej Ruska revolucija in Dan žena
Država in revolucija
Delo Država in revolucija.
Poglej Ruska revolucija in Država in revolucija
Duma
Članek govori o literaturi.
Poglej Ruska revolucija in Duma
Februarska revolucija
Fébruarska revolúcija v Rusiji leta 1917 je del revolucionarnega vrenja tistega časa in prvi korak k oktobrski revoluciji.
Poglej Ruska revolucija in Februarska revolucija
Georgij Valentinovič Plehanov
Georgij Valentinovič Plehanov, (rusko Гео́ргий Валенти́нович Плеха́нов), psevdonim Volgin, ruski revolucionar in marksistični teoretik, * 11. december (29. november, ruski koledar) 1856, Gudalovka, Rusija, † 30. maj 1918, Terijoki, Finska.
Poglej Ruska revolucija in Georgij Valentinovič Plehanov
Grigorij Jefimovič Rasputin
Grigorij Jefimovič Rasputin (Григо́рий Ефи́мович Распу́тин), ruski menih in prerok, * najverjetneje 1869, Pokrovskoje, Sibirija, Rusija, † 17. december 1916, reka Neva.
Poglej Ruska revolucija in Grigorij Jefimovič Rasputin
Grigorij Jevsejevič Zinovjev
Grigorij Jevsejevič Zinovjev (rojen kot Grigorij Jevsejevič Radomislski), ruski komunist, * 1883, † 1936.
Poglej Ruska revolucija in Grigorij Jevsejevič Zinovjev
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Poglej Ruska revolucija in Karl Marx
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Ruska revolucija in Komunizem
Kronštat
Kronštat, tudi Cronstadt ali Kronštádt (iz nemščine Krone za 'krono' in Stadt za 'mesto') je rusko pristaniško mesto v okrožju Kronštadtski v zveznem mestu Sankt Peterburg, na otoku Kotlin, 30 kilometrov zahodno od Sankt Peterburga, blizu glave Finskega zaliva.
Poglej Ruska revolucija in Kronštat
Lavr Georgijevič Kornilov
Lavr Georgijevič Kornilov (Лавр Гео́ргиевич Корни́лов), vojaški obveščevalec, raziskovalec in general Ruske imperialne kopenske vojske.
Poglej Ruska revolucija in Lavr Georgijevič Kornilov
Lev Borisovič Kamenjev
Lev Borisovič Kamenjev (rusko Лев Борисович Каменев; pravo ime Rosenfeld (rusko Розенфельд)), ruski boljševik in politik, * 18. julij (6. julij, ruski koledar), 1883, Moskva, Rusija, † 25. avgust 1936, Moskva.
Poglej Ruska revolucija in Lev Borisovič Kamenjev
Lev Trocki
Lev Trocki, 1897 Lev »Lejba« Davidovič Trocki (pravi priimek Bronštejn), ruski boljševik, marksist in politik, * 7. november (26. oktober, ruski koledar) 1879, vas Janovka, Jelisavetgradski okraj, Hersonska gubernija (danes Bereslavka, Kirovogradska oblast, Ukrajina), † 21.
Poglej Ruska revolucija in Lev Trocki
Marksizem-leninizem
poštni znamki Marksizem-leninizem je komunistična ideologija in glavno komunistično gibanje 20.
Poglej Ruska revolucija in Marksizem-leninizem
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Ruska revolucija in Moskva
Nikolaj II. Ruski
Nikolaj II.
Poglej Ruska revolucija in Nikolaj II. Ruski
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Poglej Ruska revolucija in Oktobrska revolucija
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Ruska revolucija in Osmansko cesarstvo
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Ruska revolucija in Prva svetovna vojna
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Ruska revolucija in Rdeča armada
Rdeči teror
Rdeči teror je bila kampanja politične represije in usmrtitev v Sovjetski Rusiji, ki so jo izvajali boljševiki, predvsem prek ČEKE, boljševiške tajne policije.
Poglej Ruska revolucija in Rdeči teror
Rdeči trg
Rdeči trg Rdeči trg (Krasnája plóščad) je najslavnejši mestni trg v Moskvi.
Poglej Ruska revolucija in Rdeči trg
Revolucija
Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).
Poglej Ruska revolucija in Revolucija
Ruska državljanska vojna
avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.
Poglej Ruska revolucija in Ruska državljanska vojna
Ruska revolucija (1905)
Ruska revolucija (1905) je bila protest delavskih in kmečkih množic proti nevzdržnim delovnim in življenjskim razmeram in vzporedno poskus naprednih intelektualcev, delavcev in kmetov, da bi prisilili carja Nikolaja II. k uvedbi ustavne monarhije.
Poglej Ruska revolucija in Ruska revolucija (1905)
Ruska sovjetska federativna socialistična republika
Ruska sovjetska federativna socialistična republika (prvotno Ruska socialistična federativna sovjetska republika;; kratica RSFSR) je bilo uradno ime ruske države pod vladavino Leninovih boljševikov v letih 1917/18 do 1922, nato pa je postala ena izmed zveznih republik Sovjetske zveze (v letih 1922-1991).
Poglej Ruska revolucija in Ruska sovjetska federativna socialistična republika
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Ruska revolucija in Ruski imperij
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Ruska revolucija in Sankt Peterburg
Sovjet
Sovjet (rusko сове́т; dobesedno soglas) je naziv za politično organizacijo, ki se je uveljavila v Rusiji v času ruske revolucije.
Poglej Ruska revolucija in Sovjet
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Ruska revolucija in Sovjetska zveza
Tambovski upor
Tambovski upor 1920–1921 je bil eden največjih in najbolj organiziranih kmečkih uporov, ki so izzvali boljševiško vlado med rusko državljansko vojno.
Poglej Ruska revolucija in Tambovski upor
Tobolsk
Tobolsk je mesto ob sotočju rek Tobol in Irtiš v Tjumenski oblasti v Sibiriji v Rusiji.
Poglej Ruska revolucija in Tobolsk
Ukrajinska sovjetska socialistična republika
Ukrajinska sovjetska socialistična republika (Ukrajinska SSR;, Ukrajin'ska Radjan'ska Socialistyčna Respublika, kratica УРСР, URSR;, kratica УССР, USSR), znana tudi kot Sovjetska Ukrajina, je bila ena od republik Sovjetske zveze od njene ustanovitve leta 1922 do razpada leta 1991.
Poglej Ruska revolucija in Ukrajinska sovjetska socialistična republika
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21.
Poglej Ruska revolucija in Vladimir Lenin
Zimski dvorec
Zimski dvorec (rusko: Зимний дворец, tr. Zimnij dvorets) je bil uradno prebivališče ruskih carjev od leta 1732 do 1917.
Poglej Ruska revolucija in Zimski dvorec
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ruska revolucija in 1917