Kazalo
61 odnosi: Afrika, Alicante (pokrajina), Antarktika, Aragonija, Arktični ocean, Atlantski ocean, Deklinacija, Ekvator, Epoha (astronomija), Geografski koordinatni sistem, George Biddell Airy, Gibanje Zemlje, Greenwiški srednji čas, Greenwich, Grenlandsko morje, Gvinejski zaliv, Hautes-Pyrénées, Jorkšir, Južni ocean, Južni tečaj, Kanarski otoki, Kartografija, Kotna minuta in sekunda, Kraljevi astronom, Kraljevi observatorij Greenwich, London, Magnetno polje, Mars, Mednarodna poldnevniška konferenca, Merkur, Nebesni koordinatni sistem, Nebesno telo, Norveško morje, Osončje, Plinasti orjak, Poldnevnik, Polobla, Rektascenzija, Rokavski preliv, Satelit, Severni tečaj, Severno morje, Sonce, Spodnja Normandija, Sredozemsko morje, Tektonska plošča, Univerzalni koordinirani čas, Veliki krog, Venera, Vzhod, ... Razširi indeks (11 več) »
- Geodezija
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Ničelni poldnevnik in Afrika
Alicante (pokrajina)
Alicante na zemljevidu Španije Alicante (katalonsko Alacant) je provinca v jugovzhodni Španiji ob Sredozemskem morju in tvori najjužnejši del avtonomne skupnosti Valencije.
Poglej Ničelni poldnevnik in Alicante (pokrajina)
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Ničelni poldnevnik in Antarktika
Aragonija
Aragonija je ena od današnih 17 avtonomnih skupnosti v Španiji in zgodovinska zibelka Aragonskega kraljestva (1035-1162) ter Aragonske krone od 12.
Poglej Ničelni poldnevnik in Aragonija
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Poglej Ničelni poldnevnik in Arktični ocean
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Ničelni poldnevnik in Atlantski ocean
Deklinacija
Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.
Poglej Ničelni poldnevnik in Deklinacija
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Ničelni poldnevnik in Ekvator
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Poglej Ničelni poldnevnik in Epoha (astronomija)
Geografski koordinatni sistem
Geográfski koordinátni sistém je dvorazsežni sferni koordinatni sistem, ki je poravnan z vrtilno osjo Zemlje.
Poglej Ničelni poldnevnik in Geografski koordinatni sistem
George Biddell Airy
Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.
Poglej Ničelni poldnevnik in George Biddell Airy
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Poglej Ničelni poldnevnik in Gibanje Zemlje
Greenwiški srednji čas
Greenwiški srednji čas (kratica GMT) je poskus splošne uskladitve trenutnega časa.
Poglej Ničelni poldnevnik in Greenwiški srednji čas
Greenwich
Kraljevi observatorij v Greenwichu Greenwich je predel na vzhodu Londona, Anglija, znotraj ceremonialnega okrožja Greater London.
Poglej Ničelni poldnevnik in Greenwich
Grenlandsko morje
Grenlandsko morje je robno morje v severnem Atlantskem oceanu oz.
Poglej Ničelni poldnevnik in Grenlandsko morje
Gvinejski zaliv
Gvinejski zaliv, del Atlantskega oceana jugozahodno od Afrike oziroma njegovo robno morje.
Poglej Ničelni poldnevnik in Gvinejski zaliv
Hautes-Pyrénées
Hautes-Pyrénées (oksitansko/gaskonjsko Hauts Pirenèus/los Nauts Pirenèus; špansko: Altos Pirineos; katalonsko: Alts Pirineus; oznaka 65) je francoski departma ob meji s Španijo, imenovan po Pirenejih.
Poglej Ničelni poldnevnik in Hautes-Pyrénées
Jorkšir
Lega grofije v Angliji Zastava grofije Jórkšir je zgodovinska grofija v severnem delu Anglije in največja v Združenem kraljestvu.
Poglej Ničelni poldnevnik in Jorkšir
Južni ocean
Mednarodne hidrografske organizacije (2002) konvergence Antarktike, ki jo znanstveniki včasih uporabljajo kot razmejitev Južnega oceana.Júžni oceán, poznan tudi kot Antárktični oceán obsega najjužnejše vode Svetovnega oceana, ki so običajno označene južno od 60.
Poglej Ničelni poldnevnik in Južni ocean
Južni tečaj
Júžni tečáj ali Júžni pól je najjužnejša točka na Zemlji.
Poglej Ničelni poldnevnik in Južni tečaj
Kanarski otoki
Pico Teide Kanarski otoki so špansko otočje vulkanskega izvora, ki je sestavljeno iz sedmih večjih otokov, to so: Tenerife, Gran Canaria, Lanzarote, El Hierro, La Palma, La Gomera in Fuerteventura in pa iz šestih majhnih otočkov.
Poglej Ničelni poldnevnik in Kanarski otoki
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Poglej Ničelni poldnevnik in Kartografija
Kotna minuta in sekunda
Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.
Poglej Ničelni poldnevnik in Kotna minuta in sekunda
Kraljevi astronom
Kraljévi astronóm (angleško Astronomer Royal) je bil izvirno naziv za predstojnika Kraljevega observatorija Greenwich, od leta 1972 pa je preprosto častni naziv.
Poglej Ničelni poldnevnik in Kraljevi astronom
Kraljevi observatorij Greenwich
Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II.
Poglej Ničelni poldnevnik in Kraljevi observatorij Greenwich
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Ničelni poldnevnik in London
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Ničelni poldnevnik in Magnetno polje
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Ničelni poldnevnik in Mars
Mednarodna poldnevniška konferenca
Mednarodna poldnevniška konferenca je bila strokovno srečanje, na katerem so delegati iz več držav razpravljali o določitvi ničelnega poldnevnika.
Poglej Ničelni poldnevnik in Mednarodna poldnevniška konferenca
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Ničelni poldnevnik in Merkur
Nebesni koordinatni sistem
Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.
Poglej Ničelni poldnevnik in Nebesni koordinatni sistem
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Ničelni poldnevnik in Nebesno telo
Norveško morje
Norveško morje (Noregshaf) je robno morje Arktičnega oceana, ki ga obkrožajo Grenlandsko morje na severozahodu, Barentsovo morje na severovzhodu, Norveška na jugovzhodu in Severno morje na jugu, na jugozahodu pa ga greben med Ferskimi otoki ter Islandijo loči od Atlantskega oceana. Za razliko od mnogih drugih morij večina dna Norveškega morja ni del epikontinentalnega pasu in zato leži na veliki globini v povprečju približno dva kilometra.
Poglej Ničelni poldnevnik in Norveško morje
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Ničelni poldnevnik in Osončje
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Poglej Ničelni poldnevnik in Plinasti orjak
Poldnevnik
Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.
Poglej Ničelni poldnevnik in Poldnevnik
Polobla
Delitev Zemlje na poloble po ekvatorju in ničelnem poldnevniku Zemljina polobla ali poluta (redkeje tudi hemisfera) je ena od polovic Zemljine oble v geografskem koordinatnem sistemu.
Poglej Ničelni poldnevnik in Polobla
Rektascenzija
Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.
Poglej Ničelni poldnevnik in Rektascenzija
Rokavski preliv
Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel, francosko La Manche 'rokav') je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.
Poglej Ničelni poldnevnik in Rokavski preliv
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Poglej Ničelni poldnevnik in Satelit
Severni tečaj
Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj. Séverni tečáj ali séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji.
Poglej Ničelni poldnevnik in Severni tečaj
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Ničelni poldnevnik in Severno morje
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Ničelni poldnevnik in Sonce
Spodnja Normandija
Spodnja Normandija (francosko Basse-Normandie) je bila do leta 2015severozahodna francoska regija ob Rokavskem prelivu.
Poglej Ničelni poldnevnik in Spodnja Normandija
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Ničelni poldnevnik in Sredozemsko morje
Tektonska plošča
Zemljevid sveta, na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Tektonska plošča je del zemljine skorje (imenovane tudi litosfera).
Poglej Ničelni poldnevnik in Tektonska plošča
Univerzalni koordinirani čas
Univerzalni koordinirani čas (po mešanici francoskega izraza temps universel coordonné in angleškega izraza coordinated universal time se zanj uporablja kratica UTC) je mednarodno sprejet standardni čas.
Poglej Ničelni poldnevnik in Univerzalni koordinirani čas
Veliki krog
hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.
Poglej Ničelni poldnevnik in Veliki krog
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Ničelni poldnevnik in Venera
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Ničelni poldnevnik in Vzhod
Vzporednik
Vzporedniki, zeleno je ekvator. Vzporédniki (tudi paraléle) so ekvatorju vzporedne navidezne krožnice na Zemljini površini.
Poglej Ničelni poldnevnik in Vzporednik
Washington, D.C.
Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.
Poglej Ničelni poldnevnik in Washington, D.C.
WGS 84
WGS 84 je različica koordinatnega sistema (angleško World Geodetic System, Svetovni geodetski sistem) iz leta 1984.
Poglej Ničelni poldnevnik in WGS 84
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Ničelni poldnevnik in Zahod
Zahodna Afrika
Države zahodne Afrike Zahodna Afrika je regija na zahodu afriške celine ter v splošnem pojmovanju obsega države Benin, Burkina Faso, Gambijo, Gano, Gvinejo, Gvinejo Bissau, Kamerun, Liberijo, Mali, Niger, Nigerijo, Senegal, Sierra Leone, Slonokoščeno obalo in Togo.
Poglej Ničelni poldnevnik in Zahodna Afrika
Zahodna Evropa
ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.
Poglej Ničelni poldnevnik in Zahodna Evropa
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Ničelni poldnevnik in Združene države Amerike
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Ničelni poldnevnik in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Zelenortski otoki
Zelenortski otoki, uradno Republika Zelenortski otoki (izg.), so suverena republika na otočju Makaronezijske ekoregije Severnega Atlantskega oceana ob zahodni obali Afrike.
Poglej Ničelni poldnevnik in Zelenortski otoki
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Ničelni poldnevnik in Zemlja
Zemljepisna dolžina
Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).
Poglej Ničelni poldnevnik in Zemljepisna dolžina
Glej tudi
Geodezija
Prav tako znan kot Glavni poldnevnik, Greenviški poldnevnik, Greenwiški poldnevnik, Ničelni meridian, Ničti poldnevnik, Začetni meridian, Začetni poldnevnik.