Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Gibanje Zemlje

Index Gibanje Zemlje

Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.

137 odnosi: Angleži, Antična Grčija, Apsidna točka, Apsidnica, Aristotel, Astronomska enota, Azimut, Bibavica, Centrifugalna sila, Centripetalna sila, Coriolisova sila, Daljnogled, Dan, Danci, Devica (ozvezdje), Družbena geografija, Ekliptika, Ekvator, Elipsa, Enakonočje, Erozija, Evropa (luna), Fizična geografija, Foucaultovo nihalo, Francozi, Friedrich Georg Wilhelm von Struve, Friedrich Wilhelm Bessel, Galileo Galilei, Ganimed (luna), Gaspard-Gustave Coriolis, Gibanje, Grki, Heliocentrični model, Io (luna), Isaac Newton, Izsrednost, James Bradley, Jesen, Jesenišče, Johannes Kepler, Južni tečajnik, Jug, Jupiter, Kaldeja, Kalisto (luna), Kozorogov povratnik, Kroženje, Krog, Kulminacija, Letni časi, ..., Leto, Lira (ozvezdje), Luna, Mars, Mesec, Meteor, Meteorski roj, Mrk, Nadglavišče, Nebesno telo, Nebo, Nemci, Nihalo, Nikolaj Kopernik, Noč, Nutacija, Obodna hitrost, Obzorje, Oceanski tok, Odsončje, Ole Christensen Rømer, Os vrtenja, Osončje, Oven (ozvezdje), Ozračje, Ozvezdje, Panteon, Pariz, Pariz, Pasat, Planet, Pojav, Poldnevnik, Poletje, Poljaki, Polnoč, Pomlad, Pomladišče, Precesija enakonočij, Ptolemaj, Raketa, Rakov povratnik, Reka, Ribi (ozvezdje), Satelit, Saturn, Sever, Severni tečajnik, Sončev obrat, Sonce, Stari Egipt, Svetloba, Svetlobno leto, Težnost, Tehtnica (ozvezdje), Temperatura, Thomas James Henderson, Tir, Topografija, Tropi, Tycho Brahe, Vega (zvezda), Vesolje, Vlak, Vrtenje, Vzhod, Vzvratno gibanje, Zahod, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljepisna širina, Zima, Zodiak, Zvezda, 1543, 16. stoletje, 1609, 1679, 17. stoletje, 1725, 1791, 1839, 1851, 19. stoletje, 21. december, 21. junij, 21. marec, 23. september. Razširi indeks (87 več) »

Angleži

Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Angleži · Poglej več »

Antična Grčija

Grško ozemlje okrog 550 pr. n. št. Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Antična Grčija · Poglej več »

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Apsidna točka · Poglej več »

Apsidnica

Ekliptična ravnina v sistemu Sonce-Zemlja Apsídnica ali apsídna čŕta je v astrodinamiki namišljena daljica, ki jo določa vektor izsrednosti tira nebesnega telesa.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Apsidnica · Poglej več »

Aristotel

Aristótel (Aristotelēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Novo!!: Gibanje Zemlje in Aristotel · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a.e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Astronomska enota · Poglej več »

Azimut

Azimut je kot med izbrano ravnino in točko.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Azimut · Poglej več »

Bibavica

–plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Bibavica · Poglej več »

Centrifugalna sila

Centrifugálna síla (tudi sredobéžna síla, latinsko centrum - središče + fugere - bežati, izogibati se; fugare - pognati v beg, pregnati) je navidezna sila, ki se pojavi na telesih v neinercialnem opazovalnem sistemu, podvrženem krožnemu gibanju.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Centrifugalna sila · Poglej več »

Centripetalna sila

Centripetálna síla (tudi rádialna síla; oznaka Fc) je sila, ki deluje pri kroženju in ukrivlja tir krožečega telesa.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Centripetalna sila · Poglej več »

Coriolisova sila

'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Coriolisova sila · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Daljnogled · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Dan · Poglej več »

Danci

Danci so skandinavski (severnogermanski) narod, ki živi na področju Danske, Ferskih otokov in Grenlandije; večja manjšina je v Nemčiji.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Danci · Poglej več »

Devica (ozvezdje)

Devica (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in drugo največje od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Devica (ozvezdje) · Poglej več »

Družbena geografija

Človeška naseljenost zemeljskega površja je eno od področij družbene geografije Družbena geografija ali antropogeografija je veja geografske znanosti, ki obravnava antropogene dejavnike oblikovanja okolja.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Družbena geografija · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Novo!!: Gibanje Zemlje in Ekliptika · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor, (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Ekvator · Poglej več »

Elipsa

Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Elipsa · Poglej več »

Enakonočje

Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Enakonočje · Poglej več »

Erozija

Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Erozija · Poglej več »

Evropa (luna)

Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Evropa (luna) · Poglej več »

Fizična geografija

Fizična geografija je veja geografske znanosti, ki zajema skupino disciplin, katerim je skupno preučevanje naravnih preoblikovalnih dejavnikov zemeljskega površja.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Fizična geografija · Poglej več »

Foucaultovo nihalo

Panteonu Foucaultovo nihalo je na dolgo žičnato vrv obešena (okrogla) masivna železna utež.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Foucaultovo nihalo · Poglej več »

Francozi

Francozi Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Francozi · Poglej več »

Friedrich Georg Wilhelm von Struve

Friedrich Georg Wilhelm von Struve (Vasilij Jakovlevič Struve), nemško-ruski astronom in geodet, * 15. april 1793, Altona, Schleswig-Holstein, Nemčija, tedaj del Danske, † 23. november (11. november, ruski koledar) 1864, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).

Novo!!: Gibanje Zemlje in Friedrich Georg Wilhelm von Struve · Poglej več »

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Novo!!: Gibanje Zemlje in Friedrich Wilhelm Bessel · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Galileo Galilei · Poglej več »

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Ganimed (luna) · Poglej več »

Gaspard-Gustave Coriolis

Gaspard-Gustave de Coriolis, francoski fizik, inženir in matematik, * 21. maj 1792, Pariz, Francija, † 19. september 1843, Pariz.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Gaspard-Gustave Coriolis · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Gibanje · Poglej več »

Grki

Grki Grki so narod, ki živi v Grčiji, na Cipru in kot manjšina v Albaniji in Turčiji, govorijo pa grško.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Grki · Poglej več »

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Heliocentrični model · Poglej več »

Io (luna)

Ío (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Io (luna) · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Isaac Newton · Poglej več »

Izsrednost

Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Izsrednost · Poglej več »

James Bradley

James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.

Novo!!: Gibanje Zemlje in James Bradley · Poglej več »

Jesen

jesen zraste do 2m na 100let Jesén je eden od štirih letnih časov.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Jesen · Poglej več »

Jesenišče

Definicija jesenišča (smer proti jesenišču je označena rdeče) Jeseníšče je ena izmed dveh točk na nebesni krogli v katerih se sekata ekliptika in nebesni ekvator.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Jesenišče · Poglej več »

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Novo!!: Gibanje Zemlje in Johannes Kepler · Poglej več »

Južni tečajnik

Zemljevid sveta z označenim južnim tečajnikom Južni tečajnik je eden od petih glavnih vzporednikov, ki se trenutno nahaja na 66° 33′ 39″ južne geografske širine.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Južni tečajnik · Poglej več »

Jug

Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Jug · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Jupiter · Poglej več »

Kaldeja

Kaldeja je bila starogrška označba pokrajine v Babiloniji.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Kaldeja · Poglej več »

Kalisto (luna)

Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Kalisto (luna) · Poglej več »

Kozorogov povratnik

Zemlja z ekvatorjem Kozorógov povrátnik (tudi júžni povrátnik) je eden izmed petih glavnih vzporedniških krogov, ki poteka po vzporedniku 23°26'22" južno od ekvatorja.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Kozorogov povratnik · Poglej več »

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Kroženje · Poglej več »

Krog

Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od sredošča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Krog · Poglej več »

Kulminacija

Kulminacija je v astronomiji trenutek (čas), ko nebesno telo pri svojem gibanju po nebesni krogli doseže največjo (najnižjo) altitudo nad (pod) horizontom.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Kulminacija · Poglej več »

Letni časi

Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Letni časi · Poglej več »

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Leto · Poglej več »

Lira (ozvezdje)

Lira je majhno ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Lira (ozvezdje) · Poglej več »

Luna

Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Luna · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Mars · Poglej več »

Mesec

Mésec je enota za čas, uporabljena predvsem v koledarjih.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Mesec · Poglej več »

Meteor

Kopernikov krater na Luni in številni drugi Meteór (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo vidimo ob vstopu meteoroida v Zemljino ozračje ali v atmosfero drugega nebesnega telesa.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Meteor · Poglej več »

Meteorski roj

Meteorski roj (tudi meteorski dež) je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Meteorski roj · Poglej več »

Mrk

Mrk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Mrk · Poglej več »

Nadglavišče

Nadglavíšče (tudi zenít) je v astronomiji točka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Nadglavišče · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Nebesno telo · Poglej več »

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Nebo · Poglej več »

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Nemci · Poglej več »

Nihalo

Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Nihalo · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljevska Prusija, Malborsko vojvodstvo (sedaj Poljska).

Novo!!: Gibanje Zemlje in Nikolaj Kopernik · Poglej več »

Noč

Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Noč · Poglej več »

Nutacija

Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Nutacija · Poglej več »

Obodna hitrost

Obódna hitróst (tudi krožílna hitróst, hitrost kroženja) je hitrost, ki jo ima točkasto telo pri kroženju.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Obodna hitrost · Poglej več »

Obzorje

morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Obzorje · Poglej več »

Oceanski tok

Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Oceanski tok · Poglej več »

Odsončje

Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca in se mu začne spet približevati.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Odsončje · Poglej več »

Ole Christensen Rømer

Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Ole Christensen Rømer · Poglej več »

Os vrtenja

Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Os vrtenja · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Osončje · Poglej več »

Oven (ozvezdje)

Oven (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Oven (ozvezdje) · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Ozračje · Poglej več »

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Ozvezdje · Poglej več »

Panteon, Pariz

Pročelje Panteona Pariški Panteon je zgodovinsko in arhitekturno pomemben objekt v Parizu.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Panteon, Pariz · Poglej več »

Pariz

Paríz (francosko Paris) je glavno mesto in obenem največje mesto v Franciji, glavno mesto osrednje francoske regije Île-de-France.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Pariz · Poglej več »

Pasat

Pasati so vroči in suhi vetrovi, ki pihajo od povratnikov proti ekvatorju.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Pasat · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Planet · Poglej več »

Pojav

Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Pojav · Poglej več »

Poldnevnik

Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Poldnevnik · Poglej več »

Poletje

Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Poletje · Poglej več »

Poljaki

Poljaki so slovanski narod, ki živi predvsem na Poljskem in govori poljščino.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Poljaki · Poglej več »

Polnoč

Pólnoč, z dobesednim pomenom na pol noči, je trenutek v dnevu, ko Sonce navidezno zavzame najnižjo lego pod obzorjem, nasprotno od poldneva, ko ima najvišjo.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Polnoč · Poglej več »

Pomlad

Pomlad Giuseppe Arcimboldo, Pomlad, 1573 Zvončki, znanilci pomladi Pomlad je letni čas v zmernih geografskih območjih.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Pomlad · Poglej več »

Pomladišče

Definicija pomladišča (smer proti pomladišču je označena rdeče) Pomladíšče (tudi pomladna točka, oznaka γ) je ena izmed točk na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Pomladišče · Poglej več »

Precesija enakonočij

vrtilne osi, ki je glavni vzrok precesije enakonočij spirali Precesíja enakonóčij (latinsko praecessio aequinoctiorum) ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Precesija enakonočij · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj (Klaúdios Ptolemaíos), starogrškiEnc.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Ptolemaj · Poglej več »

Raketa

Mednarodno vesoljsko postajo Rakéta je leteče telo na raketni pogon, ki je neodvisen od ozračja ali druge atmosfere.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Raketa · Poglej več »

Rakov povratnik

Zemlja z ekvatorjem Rákov povrátnik (tudi séverni povrátnik) je eden izmed 5 osrednjih vzporedniških krogov, ki označujejo zemljepisno širino na zemljevidih sveta.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Rakov povratnik · Poglej več »

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Reka · Poglej več »

Ribi (ozvezdje)

Ribi (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Ribi (ozvezdje) · Poglej več »

Satelit

Prvi satelit Sputnik 4. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Satelit · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Saturn · Poglej več »

Sever

Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Sever · Poglej več »

Severni tečajnik

izotermo 10 ºC v rdeči Severni tečajnik ali arktični krog je eden od petih pomembnejših vzporedniških krogov, s katerimi so označene posebne zemljepisne širine na zemljevidih sveta.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Severni tečajnik · Poglej več »

Sončev obrat

Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču (zenitu)) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu, oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Sončev obrat · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Sonce · Poglej več »

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike s središčem ob spodnjem toku reke Nil na ozemlju sedanjega Egipta.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Stari Egipt · Poglej več »

Svetloba

Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Svetloba · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Svetlobno leto · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Težnost · Poglej več »

Tehtnica (ozvezdje)

Tehtnica (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Tehtnica (ozvezdje) · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatúra je ena osnovnih termodinamičnih spremenljivk, ki določa stanje teles.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Temperatura · Poglej več »

Thomas James Henderson

Thomas James Henderson, škotski astronom, * 28. december 1798, Dundee, Angus, Škotska, † 23. november 1844, Edinburgh.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Thomas James Henderson · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Tir · Poglej več »

Topografija

topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Topografija · Poglej več »

Tropi

Zemljevid sveta z označenimi tropi Tropi oz.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Tropi · Poglej več »

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Tycho Brahe · Poglej več »

Vega (zvezda)

Lire Vega (α Lyr, α Lyrae, Alfa Lire) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire, 5.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Vega (zvezda) · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Vesolje · Poglej več »

Vlak

Vlak V železniškem transportu je vlak po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili, motornik ali samodejno gnana motorna enota, vlečno vozilo, ki vozi samo ali motorno vozilo za posebne namene.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Vlak · Poglej več »

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Vrtenje · Poglej več »

Vzhod

Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Vzhod · Poglej več »

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Vzvratno gibanje · Poglej več »

Zahod

Vetrnica Zahod je ena od štirih glavnih strani neba.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Zahod · Poglej več »

Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Zemeljsko površje · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Zemlja · Poglej več »

Zemljepisna širina

Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Zemljepisna širina · Poglej več »

Zima

Zima v Schwarzwaldu, Nemčija Polževem, Slovenija Giuseppe Arcimboldo, Zima, 1573. Zelena zima v Bohinju Zíma je letni čas.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Zima · Poglej več »

Zodiak

Slika okroglega '''zodiaka'''. Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos - živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon - žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Zodiak · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Gibanje Zemlje in Zvezda · Poglej več »

1543

1543 (MDXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Gibanje Zemlje in 1543 · Poglej več »

16. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.

Novo!!: Gibanje Zemlje in 16. stoletje · Poglej več »

1609

1609 (MDCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Gibanje Zemlje in 1609 · Poglej več »

1679

1679 (MDCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Gibanje Zemlje in 1679 · Poglej več »

17. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.

Novo!!: Gibanje Zemlje in 17. stoletje · Poglej več »

1725

1725 (MDCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Gibanje Zemlje in 1725 · Poglej več »

1791

1791 (MDCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Gibanje Zemlje in 1791 · Poglej več »

1839

1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Gibanje Zemlje in 1839 · Poglej več »

1851

1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Gibanje Zemlje in 1851 · Poglej več »

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Novo!!: Gibanje Zemlje in 19. stoletje · Poglej več »

21. december

21.

Novo!!: Gibanje Zemlje in 21. december · Poglej več »

21. junij

21.

Novo!!: Gibanje Zemlje in 21. junij · Poglej več »

21. marec

21.

Novo!!: Gibanje Zemlje in 21. marec · Poglej več »

23. september

23.

Novo!!: Gibanje Zemlje in 23. september · Poglej več »

Preusmerja sem:

Revolucija Zemlje, Rotacija Zemlje.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »