Kazalo
65 odnosi: Astronomska enota, Atmosfera nebesnega telesa, Bibavica, Džo, Ekliptika, Električni naboj, Energija, Evropa (luna), Galileo (sonda), Galileo Galilei, Ganimed (luna), Gram, Grščina, Grška mitologija, Hitrost, Ime, Infrardeče valovanje, Ion, Jupiter, Jupiter (mitologija), Jupitrovi naravni sateliti, Kaldera, Kamnina, Kelvin, Kilogram, Kilometer, Kubični centimeter, Kubični meter, Kvadratni kilometer, Lava, Lega, Luna, Magnetno polje, Magnetosfera, Naravni satelit, Natrij, Ognjenik, Opozicija (astronomija), Orbitalna resonanca, Osončje, Pirit, Pospešek, Rimska mitologija, Rimske številke, Silikat, Simon Marij, Sočasno vrtenje, Spojina, Težni pospešek, Toplota, ... Razširi indeks (15 več) »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Jo (luna) in Astronomska enota
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Jo (luna) in Atmosfera nebesnega telesa
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Poglej Jo (luna) in Bibavica
Džo
Leseni džo Džo (japonsko 杖) je leseno tradicionalno japonsko orožje v obliki krajše, okoli 120 cm dolge palice.
Poglej Jo (luna) in Džo
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Jo (luna) in Ekliptika
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Jo (luna) in Električni naboj
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Jo (luna) in Energija
Evropa (luna)
Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.
Poglej Jo (luna) in Evropa (luna)
Galileo (sonda)
Sonda med sestavljanjem Galileo je bila prva vesoljska sonda brez človeške posadke, ki jo je izstrelila NASA ter je bila namenjena proučevanju planeta Jupiter in njegovih lun.
Poglej Jo (luna) in Galileo (sonda)
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Jo (luna) in Galileo Galilei
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Poglej Jo (luna) in Ganimed (luna)
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Poglej Jo (luna) in Gram
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Jo (luna) in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Jo (luna) in Grška mitologija
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Jo (luna) in Hitrost
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Jo (luna) in Ime
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Jo (luna) in Infrardeče valovanje
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Jo (luna) in Ion
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Jo (luna) in Jupiter
Jupiter (mitologija)
Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.
Poglej Jo (luna) in Jupiter (mitologija)
Jupitrovi naravni sateliti
Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.
Poglej Jo (luna) in Jupitrovi naravni sateliti
Kaldera
Ognjenik v kalderi na otoku Onekotan (Kurilski otoki) Satelitska slika Santorinija. V smeri urinega kazalca: Nea Kameni; Palea Kameni; Aspronisi; Therasia; Thera Jezero Crater v Oregonu Kaldera je geološka oblika, ki nastane kot posledica sesedanja ognjenika samega vase.
Poglej Jo (luna) in Kaldera
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Poglej Jo (luna) in Kamnina
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Jo (luna) in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Jo (luna) in Kilogram
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Jo (luna) in Kilometer
Kubični centimeter
Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Poglej Jo (luna) in Kubični centimeter
Kubični meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m³) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.
Poglej Jo (luna) in Kubični meter
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Poglej Jo (luna) in Kvadratni kilometer
Lava
Tok lave ZDA) Lava je vrsta raztaljene kamnine, ki jo med erupcijo izbruha ognjenik.
Poglej Jo (luna) in Lava
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Jo (luna) in Lega
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Jo (luna) in Luna
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Jo (luna) in Magnetno polje
Magnetosfera
Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.
Poglej Jo (luna) in Magnetosfera
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Jo (luna) in Naravni satelit
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Jo (luna) in Natrij
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Jo (luna) in Ognjenik
Opozicija (astronomija)
Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.
Poglej Jo (luna) in Opozicija (astronomija)
Orbitalna resonanca
Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).
Poglej Jo (luna) in Orbitalna resonanca
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Jo (luna) in Osončje
Pirit
Pirit ali železov kršec (FeS2) je znan mineral, po nastanku je magnetna spojina.
Poglej Jo (luna) in Pirit
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Jo (luna) in Pospešek
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Jo (luna) in Rimska mitologija
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej Jo (luna) in Rimske številke
Silikat
Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.
Poglej Jo (luna) in Silikat
Simon Marij
Simon Marij (latinsko Marius, nemško Mayr, Mayer, Mair), nemški astronom, * 10. januar 1573, Gunzenhausen, Bavarska, Nemčija, † 26. december 1624, Ansbach, Bavarska.
Poglej Jo (luna) in Simon Marij
Sočasno vrtenje
kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.
Poglej Jo (luna) in Sočasno vrtenje
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Jo (luna) in Spojina
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Poglej Jo (luna) in Težni pospešek
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Jo (luna) in Toplota
Torus
Torus sfero. Tórus (ali svítek) je rotacijska ploskev, ki nastane z vrtenjem krožnice okrog osi, ki je koplanarna s krožnico.
Poglej Jo (luna) in Torus
Trenje
Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.
Poglej Jo (luna) in Trenje
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Jo (luna) in Udarni krater
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Jo (luna) in Ultravijolično valovanje
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Poglej Jo (luna) in Vesoljski teleskop Hubble
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Poglej Jo (luna) in Viskoznost
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Jo (luna) in Voda
Voyager 1
Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.
Poglej Jo (luna) in Voyager 1
Voyager 2
Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.
Poglej Jo (luna) in Voyager 2
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Poglej Jo (luna) in Vrelišče
Zemeljski planet
Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.
Poglej Jo (luna) in Zemeljski planet
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Jo (luna) in Zemlja
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Jo (luna) in Zevs
1610
1610 (MDCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Jo (luna) in 1610
7. januar
7.
Poglej Jo (luna) in 7. januar
Prav tako znan kot Io (luna).