Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Jupitrovi naravni sateliti

Index Jupitrovi naravni sateliti

Jupiter ima 63 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.

114 odnosi: Adrasteja (luna), Aeda (luna), Aitna (luna), Amalteja (luna), Ananka (luna), Anankina skupina, Arha (luna), Astronom, Astronomsko telo, Avtonoja (luna), Dan, David C. Jewitt, Elara (luna), Elipsa, Erinoma (luna), Evanta (luna), Evkelada (luna), Evporija (luna), Evridoma (luna), Evropa (luna), Galileo Galilei, Ganimed (luna), Haldena (luna), Harpalika (luna), Hegemona (luna), Helika (luna), Hermipa (luna), Himalija (luna), Himalijina skupina, Io (luna), Isonoja (luna), Izsrednost tira, Jokasta (luna), Jupiter, Jupitrovi naravni sateliti, Kala (luna), Kalihora (luna), Kalika (luna), Kaliroja (luna), Kalisto (luna), Karma (luna), Karmina skupina, Karpo (luna), Kilena (luna), Kilogram, Kilometer, Kora (luna), Leda (luna), Liziteja (luna), Masa, ..., Megaklita (luna), Metis (luna), Mnema (luna), Naklon tira, Naravni satelit, Nepravilni satelit, Notranji Jupitrovi sateliti, Orbitalna perioda, Ortozija (luna), Osončje, Pasifaja (luna), Pasifajina skupina, Pasiteja (luna), Planet, Poimenovanje astronomskih teles, Praksidika (luna), Premer, S/2000 J 11, S/2003 J 10, S/2003 J 12, S/2003 J 15, S/2003 J 16, S/2003 J 17, S/2003 J 18, S/2003 J 19, S/2003 J 2, S/2003 J 23, S/2003 J 3, S/2003 J 4, S/2003 J 5, S/2003 J 9, Scott Sander Sheppard, Sinopa (luna), Spacewatch, Sponda (luna), Stopinja, Tajgeta (luna), Teba (luna), Telksinoja (luna), Temisto (luna), Tiona (luna), Tir, Vesoljska sonda, Voyager 1, Voyager 2, Vzvratno gibanje, Začasno označevanje nebesnih teles, Zemlja, 1619, 1892, 1904, 1905, 1908, 1914, 1915, 1938, 1974, 1975, 1979, 2000, 2001, 2006, 362 pr. n. št., 63 (število). Razširi indeks (64 več) »

Adrasteja (luna)

Adrasteja (grško Αδράστεια: Adrásteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Adrasteja (luna) · Poglej več »

Aeda (luna)

Aeda (grško Αοιδή: Aoide) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3°. Luno Aedo je leta 2003 odkrila skupina astronomov, ki jo je vodil Scott S. Sheppard z Univerze Havajev. Prvotno so jo označili kot S/2003 J 7. Znana je tudi kot Jupiter XLI. Ime je dobila po muzi Aedi (hčerka Zevsa) iz grške mitologije. Luna Aeda ima premer okoli 4 km in obkroža Jupiter v povprečni razdalji 23,981.000 km. Obkroži ga v 761 dneh in 12 urah po krožnici z veliko izsrednostjo (ekscentričnostjo), ki ima naklon tira okoli 160° glede na ekliptiko oziroma 162° na ekvator Jupitra. Njena gostota je ocenjena na 2,6 g/cm3, kar kaže, da je sestavljena iz kamnin. Luna izgleda zelo temna, ima odbojnost 0,04. Njen navidezni sij je 22,5 m. Kategorija:Pasifajina skupina Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 2003.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Aeda (luna) · Poglej več »

Aitna (luna)

Aitna (grško Άιτνη: Áitne) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Aitna (luna) · Poglej več »

Amalteja (luna)

Amalteja (starogrško: Amálteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Amalteja (luna) · Poglej več »

Ananka (luna)

Anánka (Anánke) je Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Ananka (luna) · Poglej več »

Anankina skupina

Anankina skupina je skupina nepravilnih satelitov (lun) Jupitra s retrogradnim gibanjem, ki imajo podobne značilnosti tirnice.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Anankina skupina · Poglej več »

Arha (luna)

Arha (grško Αρχη: Arhe) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Arha (luna) · Poglej več »

Astronom

Astronom ali astrofizik je znanstvenik, ki se največ ukvarja z astronomijo ali astrofiziko.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Astronom · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Astronomsko telo · Poglej več »

Avtonoja (luna)

Avtonója (grško Αυτονόη: Autonóe) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Avtonoja (luna) · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Dan · Poglej več »

David C. Jewitt

David C. Jewitt, angleški astronom, * 1958, London, Anglija.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in David C. Jewitt · Poglej več »

Elara (luna)

Elara (grško: Elára) je Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Elara (luna) · Poglej več »

Elipsa

Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Elipsa · Poglej več »

Erinoma (luna)

Erinoma (grško Ερινομη: Erinóme) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Erinoma (luna) · Poglej več »

Evanta (luna)

Evánta (Euánte) je Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Evanta (luna) · Poglej več »

Evkelada (luna)

Evkelada (grško Ευκελαδη: Eukeláde) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Evkelada (luna) · Poglej več »

Evporija (luna)

Evporija (grško Ευπορία: Euporía) je Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Evporija (luna) · Poglej več »

Evridoma (luna)

Evridoma (grško Ευριδομη: Euridóme) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Evridoma (luna) · Poglej več »

Evropa (luna)

Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Evropa (luna) · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Galileo Galilei · Poglej več »

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Ganimed (luna) · Poglej več »

Haldena (luna)

Haldena (grško Χαλδηνη: Haldéne) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Haldena (luna) · Poglej več »

Harpalika (luna)

Harpalika (grško Ἁρπαλύκη: Harpálike) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Harpalika (luna) · Poglej več »

Hegemona (luna)

Hegemona (grško Hγεμόνη: Hegémone) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Hegemona (luna) · Poglej več »

Helika (luna)

Helika (grško Ἑλίκη: Helíke) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Helika (luna) · Poglej več »

Hermipa (luna)

Hermipa (grško Ερμίππη: Ermíppe) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Hermipa (luna) · Poglej več »

Himalija (luna)

Himalija (grško Ἱμαλíα: Himalía) je Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Himalija (luna) · Poglej več »

Himalijina skupina

polarnem koordinatnem sistemu, v katerem so prikazani elementi tirnic v primerjavi z velikostjo posameznih članic Himalijine skupine. Na eni osi je prikazana poprečna oddaljenost od Jupitra, na drugi pa naklon tirnice. Himalijina skupina je skupina nepravilnih satelitov (lun) Jupitra s progradnim gibanjem, ki imajo podobne značilnosti tirnice.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Himalijina skupina · Poglej več »

Io (luna)

Ío (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Io (luna) · Poglej več »

Isonoja (luna)

Isonoja (grško Ισονοη: Isonóe) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Isonoja (luna) · Poglej več »

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Izsrednost tira · Poglej več »

Jokasta (luna)

Jokasta (grško Ιοκάστη: Jokáste) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Jokasta (luna) · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Jupiter · Poglej več »

Jupitrovi naravni sateliti

Jupiter ima 63 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Jupitrovi naravni sateliti · Poglej več »

Kala (luna)

Kala (grško Καλη: Kale) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Kala (luna) · Poglej več »

Kalihora (luna)

Kalihora (grško Καλλιχόρη: Kalihóre) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Kalihora (luna) · Poglej več »

Kalika (luna)

Kalika (grško Καλύκη: Kalíke) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Kalika (luna) · Poglej več »

Kaliroja (luna)

Kalirója (Kaliroe) je Jupitrov naravni satelit. Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je član Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okrog Jupitra v razdalji od 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3 °. Naravni satelit Kaliroja je bil odkrit 6. oktobra 1999 v okviru projekta Spacewatch (projekt namenjen proučevanju manjših planetov Osončja, asteroidov in kometov). Najprej so mislili da je novo telo asteroid in je dobil oznako 1999 UX1. Šele 18. julija leta 2000 je Tim Spahr odkril, da telo kroži okrog Jupitra. Označili so ga kot S/1999 J 1. Znan je tudi kot Jupiter XVII. Ime je dobil leta 2000 po Kaliroji (mati Ganimeda) iz grške mitologije. Luna Kaliroja ima premer približno 7 km in obkroža Jupiter v povprečni razdalji 24,102.000 km. Obkroži ga v približno 759 dneh po tirnici, ki ima naklon tira približno 141 ° glede na ekliptiko in 140 ° na ekvator Jupitra. Njena gostota je ocenjena na 2,6 g/cm3, kar kaže, da je sestavljena iz kamnin. Naravni satelit izgleda zelo temen, ima odbojnost 0,04. Njegov navidezni sij je 20,8 m. Kategorija:Pasifajina skupina Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 1999.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Kaliroja (luna) · Poglej več »

Kalisto (luna)

Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Kalisto (luna) · Poglej več »

Karma (luna)

Karma (grško Κάρμη: Kárme) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Karmine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 23 do 24 Gm in imajo naklon tira okoli 165°. Luno Karma je leta 1938 odkril ameriški astronom Seth Barnes Nicholson na Observatoriju Mount Wilson. Sedanje ime je dobila šele leta 1975, pred tem so jo imenovali Pan (sedaj je Pan ime Saturnove lune). Znana je tudi kot Jupiter XI (bila je enajsta odkrita Jupitrova luna). Ime je dobila po Karmi (ljubici Zevsa) iz grške mitologije. Luna Karma ima premer okoli 46 km in obkroža Jupiter v povprečni razdalji 23,734.000 km. Obkroži ga v približno 747 dneh po tirnici, ki ima naklon tira 165,54 ° glede na ekliptiko oziroma 167,53 ° na ekvator Jupitra. Njeno gibanje je retrogradno, kar pomeni, da se giblje v nasprotni smeri kot se vrti Jupiter. To kaže na to, da je verjetno ujeto nebesno telo. Luna Karma daje ime Karmini skupini naravnih satelitov Jupitra, ki imajo podobne lastnosti tirnic. Njena gostota je ocenjena na 2,6 g/cm3, kar kaže, da je sestavljena iz kamnin. Površina lune je precej temna, ima odbojnost 0,04. Njen navidezni sij je 17,6 m.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Karma (luna) · Poglej več »

Karmina skupina

Karmina skupina je skupina nepravilnih satelitov (lun) Jupitra z retrogradnim gibanjem, ki imajo podobne značilnosti tirnice.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Karmina skupina · Poglej več »

Karpo (luna)

Karpo (grško Καρπώ: Karpó) ali Jupiter XLVI je Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Karpo (luna) · Poglej več »

Kilena (luna)

Kilena (grško Κυλλήνη: Kiléne) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Kilena (luna) · Poglej več »

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka masi prakilograma, izdelanega iz zlitine platine in iridija, shranjenega v Mednarodnem uradu za uteži in mere (BIPM) v Sevresu pri Parizu.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Kilogram · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Kilometer · Poglej več »

Kora (luna)

Kora (Jupiter XLIX) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Kora (luna) · Poglej več »

Leda (luna)

Leda (grško Λήδα: Léda, ali Jupiter XIII) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Leda (luna) · Poglej več »

Liziteja (luna)

Liziteja (grško Λυσιθέα: Lisitéa) je Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Liziteja (luna) · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) Mása (māza - ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Masa · Poglej več »

Megaklita (luna)

Megaklita (grško Μεγακλειτη: Mégakleite) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Megaklita (luna) · Poglej več »

Metis (luna)

Metis (grško Μήτις: Métis) je Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Metis (luna) · Poglej več »

Mnema (luna)

Mnema (grško Μνήμη: Mnéme) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Mnema (luna) · Poglej več »

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Naklon tira · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog planeta.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Naravni satelit · Poglej več »

Nepravilni satelit

Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Nepravilni satelit · Poglej več »

Notranji Jupitrovi sateliti

Notranji Jupitrovi sateliti so štiri manjše lune, ki krožijo okoli Jupitra.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Notranji Jupitrovi sateliti · Poglej več »

Orbitalna perioda

Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Orbitalna perioda · Poglej več »

Ortozija (luna)

Ortozija (grško ?: Ortozija) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Ortozija (luna) · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Osončje · Poglej več »

Pasifaja (luna)

Pasifaja (grško Πασιφάη: Pasifáe) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Pasifaja (luna) · Poglej več »

Pasifajina skupina

polarnem koordinatnem sistemu, v katerem so prikazani elementi tirnic v primerjavi z velikostjo posameznih članic Pasifajine skupine skupine. Na eni osi je prikazana poprečna oddaljenost od Jupitra, na drugi pa naklon tirnice. Pasifajino skupina je skupina nepravilnih satelitov (lun) Jupitra z retrogradnim gibanjem, ki imajo podobne značilnosti tirnice kot luna Pasifaja Velike polosi skupine so med 22,8 in 24,1 Gm (podobno kot Karmina skupina), naklon tira imajo med 144,5 ° in 158,3 ° in izsrednost tira med 0,25 in 0,43.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Pasifajina skupina · Poglej več »

Pasiteja (luna)

Pasiteja (grško Πασιθέη: Pasitée) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Pasiteja (luna) · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Planet · Poglej več »

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Praksidika (luna)

Praksidika (grško Πραξιδίκη: Praksidíka) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Praksidika (luna) · Poglej več »

Premer

V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Premer · Poglej več »

S/2000 J 11

S/2000 J 11 je Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in S/2000 J 11 · Poglej več »

S/2003 J 10

S/2003 J 10 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 10 · Poglej več »

S/2003 J 12

S/2003 J 12 je Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 12 · Poglej več »

S/2003 J 15

S/2003 J 15 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 15 · Poglej več »

S/2003 J 16

S/2003 J 16 je eden izmed najmanjših Jupitrovih naravnih satelitov (lun).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 16 · Poglej več »

S/2003 J 17

S/2003 J 17 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 17 · Poglej več »

S/2003 J 18

S/2003 J 18 je Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 18 · Poglej več »

S/2003 J 19

S/2003 J 19 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 19 · Poglej več »

S/2003 J 2

S/2003 J 2 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 2 · Poglej več »

S/2003 J 23

S/2003 J 23 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 23 · Poglej več »

S/2003 J 3

S/2003 J 3 je Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 3 · Poglej več »

S/2003 J 4

S/2003 J 4 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 4 · Poglej več »

S/2003 J 5

S/2003 J 5 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 5 · Poglej več »

S/2003 J 9

S/2003 J 9 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 9 · Poglej več »

Scott Sander Sheppard

Scott Sander Sheppard, ameriški astronom, * 1977.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Scott Sander Sheppard · Poglej več »

Sinopa (luna)

Sinopa (grško Σινώπη: Sinópe) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3 °. Luno Sinopo je leta 1914 odkril astronom S. B. Nicholson na observatoriju Lick v Kaliforniji. Znana je tudi kot Jupiter IX. Včasih jo imenujejo Had. Ime Sinopa je dobila po nimfi Sinopi iz grške mitologije. Luna Sinopa ima premer okoli 38 km in obkroža Jupiter v povprečni razdalji 24,214.390 km. Obkroži ga v 758 dneh in 21 urah in 36 minutah po tirnici, ki ima naklon tira okoli 155,25 ° glede na ekliptiko oziroma 153,12 ° na ekvator Jupitra. Barva lune Sinopa se razlikuje od barve ostalih članic Pasifajine skupine. Lahko predvidevamo, da ni nastala ob razpadu istega telesa kot ostale članice skupine. Verjetno bila zajeta pozneje. V infrardečem delu spektra je podobna asteroidom tipa D. Luna izgleda rdeča (barvni indeks je B-V.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Sinopa (luna) · Poglej več »

Spacewatch

Primerjava odkritij po programih po letih Spacewatch (Vesoljsko opazovanje) je projekt Univerze Arizone, ki se ukvarja s preučevanjem malih planetov, med drugim tudi asteroidov in kometov.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Spacewatch · Poglej več »

Sponda (luna)

Sponda (grško Σπονδή: Sponde) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Sponda (luna) · Poglej več »

Stopinja

Stopínja ima več pomenov.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Stopinja · Poglej več »

Tajgeta (luna)

Tajgeta (grško Ταϋγέτη: Tájgete) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Tajgeta (luna) · Poglej več »

Teba (luna)

Téba (Tébe) je četrti Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Teba (luna) · Poglej več »

Telksinoja (luna)

Telksinoja (grško Θελξινόη, Telksinója) je Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Telksinoja (luna) · Poglej več »

Temisto (luna)

Temista (grško Θεμιστώ: Temistó) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Temisto (luna) · Poglej več »

Tiona (luna)

Tiona (Tíone) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Tiona (luna) · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Tir · Poglej več »

Vesoljska sonda

Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Vesoljska sonda · Poglej več »

Voyager 1

Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Voyager 1 · Poglej več »

Voyager 2

Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Voyager 2 · Poglej več »

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Vzvratno gibanje · Poglej več »

Začasno označevanje nebesnih teles

Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Začasno označevanje nebesnih teles · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in Zemlja · Poglej več »

1619

1619 (MDCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in 1619 · Poglej več »

1892

1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in 1892 · Poglej več »

1904

1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in 1904 · Poglej več »

1905

1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in 1905 · Poglej več »

1908

1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in 1908 · Poglej več »

1914

1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in 1914 · Poglej več »

1915

1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in 1915 · Poglej več »

1938

1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in 1938 · Poglej več »

1974

1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in 1974 · Poglej več »

1975

1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in 1975 · Poglej več »

1979

1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in 1979 · Poglej več »

2000

2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in 2000 · Poglej več »

2001

2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in 2001 · Poglej več »

2006

2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in 2006 · Poglej več »

362 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. - 360. pr. n. št. - 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. Leta: 367 pr. n. št. 366 pr. n. št. 365 pr. n. št. 364 pr. n. št. 363 pr. n. št. - 362 pr.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in 362 pr. n. št. · Poglej več »

63 (število)

63 (tríinšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 63.

Novo!!: Jupitrovi naravni sateliti in 63 (število) · Poglej več »

Preusmerja sem:

Galilejevi sateliti.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »