Kazalo
114 odnosi: Adrasteja (luna), Aeda (luna), Aitna (luna), Amalteja (luna), Ananka (luna), Anankina skupina, Arha (luna), Astronom, Astronomsko telo, Avtonoja (luna), Dan, David C. Jewitt, Elara (luna), Elipsa, Erinoma (luna), Evanta (luna), Evkelada (luna), Evporija (luna), Evridoma (luna), Evropa (luna), Galileo Galilei, Ganimed (luna), Haldena (luna), Harpalika (luna), Hegemona (luna), Helika (luna), Hermipa (luna), Himalija (luna), Himalijina skupina, Isonoja (luna), Izsrednost tira, Jo (luna), Jokasta (luna), Jupiter, Jupitrovi naravni sateliti, Kala (luna), Kalihora (luna), Kalika (luna), Kaliroja (luna), Kalisto (luna), Karma (luna), Karmina skupina, Karpo (luna), Kilena (luna), Kilogram, Kilometer, Kora (luna), Leda (luna), Liziteja (luna), Masa, ... Razširi indeks (64 več) »
- Jupitrove lune
- Osončje
- Seznami lun
Adrasteja (luna)
Adrasteja (grško Αδράστεια: Adrásteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Adrasteja (luna)
Aeda (luna)
Aeda (grško Αοιδή: Aoide) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3°. Luno Aedo je leta 2003 odkrila skupina astronomov, ki jo je vodil Scott S.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Aeda (luna)
Aitna (luna)
Aitna je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Aitna (luna)
Amalteja (luna)
Amalteja (starogrško: Amálteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Amalteja (luna)
Ananka (luna)
Anánka (Anánke) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Ananka (luna)
Anankina skupina
Anankina skupina je skupina nepravilnih satelitov (lun) Jupitra s retrogradnim gibanjem, ki imajo podobne značilnosti tirnice.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Anankina skupina
Arha (luna)
Arha (grško Αρχη: Arhe) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Arha (luna)
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Astronom
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Astronomsko telo
Avtonoja (luna)
Avtonója (grško Αυτονόη: Autonóe) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Avtonoja (luna)
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Dan
David C. Jewitt
David C. Jewitt, angleški astronom, * 1958, London, Anglija.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in David C. Jewitt
Elara (luna)
Elara (grško: Elára) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Elara (luna)
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Elipsa
Erinoma (luna)
Erinoma (grško Ερινομη: Erinóme) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Erinoma (luna)
Evanta (luna)
Evánta (Euánte) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Evanta (luna)
Evkelada (luna)
Evkelada (grško Ευκελαδη: Eukeláde) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Evkelada (luna)
Evporija (luna)
Evporija (grško Ευπορία: Euporía) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Evporija (luna)
Evridoma (luna)
Evridoma (grško Ευριδομη: Euridóme) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Evridoma (luna)
Evropa (luna)
Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Evropa (luna)
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Galileo Galilei
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Ganimed (luna)
Haldena (luna)
Haldena (grško Χαλδηνη: Haldéne) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Haldena (luna)
Harpalika (luna)
Harpalika (grško Ἁρπαλύκη: Harpálike) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Harpalika (luna)
Hegemona (luna)
Hegemona (grško Hγεμόνη: Hegémone) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Hegemona (luna)
Helika (luna)
Helika (grško Ἑλίκη: Helíke) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Helika (luna)
Hermipa (luna)
Hermipa (grško Ερμίππη: Ermíppe) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Hermipa (luna)
Himalija (luna)
Himalija (grško Ἱμαλíα: Himalía) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Himalija (luna)
Himalijina skupina
polarnem koordinatnem sistemu, v katerem so prikazani elementi tirnic v primerjavi z velikostjo posameznih članic Himalijine skupine. Na eni osi je prikazana poprečna oddaljenost od Jupitra, na drugi pa naklon tirnice. Himalijina skupina je skupina nepravilnih satelitov (lun) Jupitra s progradnim gibanjem, ki imajo podobne značilnosti tirnice.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Himalijina skupina
Isonoja (luna)
Isonoja (grško Ισονοη: Isonóe) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Isonoja (luna)
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Izsrednost tira
Jo (luna)
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Jo (luna)
Jokasta (luna)
Jokasta (grško Ιοκάστη: Jokáste) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Jokasta (luna)
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Jupiter
Jupitrovi naravni sateliti
Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Jupitrovi naravni sateliti
Kala (luna)
Kala (grško Καλη: Kale) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Kala (luna)
Kalihora (luna)
Kalihora (grško Καλλιχόρη: Kalihóre) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Kalihora (luna)
Kalika (luna)
Kalika (grško Καλύκη: Kalíke) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Kalika (luna)
Kaliroja (luna)
Kalirója (Kaliroe) je Jupitrov naravni satelit. Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je član Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okrog Jupitra v razdalji od 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3 °. Naravni satelit Kaliroja je bil odkrit 6. oktobra 1999 v okviru projekta Spacewatch (projekt namenjen proučevanju manjših planetov Osončja, asteroidov in kometov).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Kaliroja (luna)
Kalisto (luna)
Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Kalisto (luna)
Karma (luna)
Karma (grško Κάρμη: Kárme) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Karmine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 23 do 24 Gm in imajo naklon tira okoli 165°. Luno Karma je leta 1938 odkril ameriški astronom Seth Barnes Nicholson na Observatoriju Mount Wilson.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Karma (luna)
Karmina skupina
Karmina skupina je skupina nepravilnih satelitov (lun) Jupitra z retrogradnim gibanjem, ki imajo podobne značilnosti tirnice.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Karmina skupina
Karpo (luna)
Karpo (grško Καρπώ: Karpó) ali Jupiter XLVI je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Karpo (luna)
Kilena (luna)
Kilena (grško Κυλλήνη: Kiléne) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Kilena (luna)
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Kilogram
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Kilometer
Kora (luna)
Kora (Jupiter XLIX) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Kora (luna)
Leda (luna)
Leda (grško Λήδα: Léda, ali Jupiter XIII) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Leda (luna)
Liziteja (luna)
Liziteja (grško Λυσιθέα: Lisitéa) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Liziteja (luna)
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Masa
Megaklita (luna)
Megaklita (grško Μεγακλειτη: Mégakleite) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Megaklita (luna)
Metida (luna)
Metida (grško Μήτις: Métis) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Metida (luna)
Mnema (luna)
Mnema (grško Μνήμη: Mnéme) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Mnema (luna)
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Naklon tira
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Naravni satelit
Nepravilni satelit
Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Nepravilni satelit
Notranji Jupitrovi sateliti
Notranji Jupitrovi sateliti so štiri manjše lune, ki krožijo okoli Jupitra.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Notranji Jupitrovi sateliti
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Orbitalna perioda
Ortozija (luna)
Ortozija (grško ?: Ortozija) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Ortozija (luna)
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Osončje
Pasifaja (luna)
Pasifaja (grško Πασιφάη: Pasifáe) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Pasifaja (luna)
Pasifajina skupina
polarnem koordinatnem sistemu, v katerem so prikazani elementi tirnic v primerjavi z velikostjo posameznih članic Pasifajine skupine skupine. Na eni osi je prikazana poprečna oddaljenost od Jupitra, na drugi pa naklon tirnice. Pasifajino skupina je skupina nepravilnih satelitov (lun) Jupitra z retrogradnim gibanjem, ki imajo podobne značilnosti tirnice kot luna Pasifaja Velike polosi skupine so med 22,8 in 24,1 Gm (podobno kot Karmina skupina), naklon tira imajo med 144,5 ° in 158,3 ° in izsrednost tira med 0,25 in 0,43.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Pasifajina skupina
Pasiteja (luna)
Pasiteja (grško Πασιθέη: Pasitée) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Pasiteja (luna)
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Planet
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Poimenovanje astronomskih teles
Praksidika (luna)
Praksidika (grško Πραξιδίκη: Praksidíka) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Praksidika (luna)
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Premer
S/2000 J 11
S/2000 J 11 je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in S/2000 J 11
S/2003 J 10
S/2003 J 10 je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 10
S/2003 J 12
S/2003 J 12 je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 12
S/2003 J 15
S/2003 J 15 je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 15
S/2003 J 16
S/2003 J 16 je eden izmed najmanjših Jupitrovih naravnih satelitov (lun).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 16
S/2003 J 17
S/2003 J 17 je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 17
S/2003 J 18
S/2003 J 18 je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 18
S/2003 J 19
S/2003 J 19 je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 19
S/2003 J 2
S/2003 J 2 je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 2
S/2003 J 23
S/2003 J 23 je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 23
S/2003 J 3
S/2003 J 3 je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 3
S/2003 J 4
S/2003 J 4 je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 4
S/2003 J 5
S/2003 J 5 je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 5
S/2003 J 9
S/2003 J 9 je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in S/2003 J 9
Scott Sander Sheppard
Scott Sander Sheppard, ameriški astronom, * 1977.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Scott Sander Sheppard
Sinopa (luna)
Sinopa (grško Σινώπη: Sinópe) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3 °.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Sinopa (luna)
Spacewatch
Primerjava odkritij po programih po letih Spacewatch (Vesoljsko opazovanje) je projekt Univerze Arizone, ki se ukvarja s preučevanjem malih planetov, med drugim tudi asteroidov in kometov.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Spacewatch
Sponda (luna)
Sponda (grško Σπονδή: Sponde) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Sponda (luna)
Stopinja
Stopínja ima več pomenov.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Stopinja
Tajgeta (luna)
Tajgeta (grško Ταϋγέτη: Tájgete) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Tajgeta (luna)
Teba (luna)
Téba (Tébe) je četrti Jupitrov naravni satelit.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Teba (luna)
Telksinoja (luna)
Telksinoja (grško Θελξινόη, Telksinója) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Telksinoja (luna)
Temisto (luna)
Temisto (grško Θεμιστώ: Temistó) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Temisto (luna)
Tiona (luna)
Tiona (Tíone) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Tiona (luna)
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Tir
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Vesoljska sonda
Voyager 1
Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Voyager 1
Voyager 2
Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Voyager 2
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Vzvratno gibanje
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Začasno označevanje nebesnih teles
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Zemlja
1619
1619 (MDCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in 1619
1892
1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in 1892
1904
1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in 1904
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in 1905
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in 1908
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in 1914
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in 1915
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in 1938
1974
1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in 1974
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in 1975
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in 1979
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in 2000
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in 2001
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in 2006
362 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. - 360. pr. n. št. - 350. pr. n. št. 340. pr. n. št.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in 362 pr. n. št.
79 (število)
79 (devétinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 79.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in 79 (število)
Glej tudi
Jupitrove lune
Osončje
Seznami lun
Prav tako znan kot Galilejevi sateliti, Jupitrove lune, Jupitrovi sateliti.