Kazalo
30 odnosi: Albedo, Astronom, Dan, David C. Jewitt, Ekliptika, Ekvator, Giga, Gostota, Grščina, Grška mitologija, Izsrednost, Jan Kleyna, Jupiter, Kamnina, Kilogram, Kilometer, Kotna stopinja, Meter, Naklon tira, Naravni satelit, Navidezni sij, Nepravilni satelit, Pasifajina skupina, Pospešek, Scott Sander Sheppard, Semele, Ura, Vzvratno gibanje, 10. december, 2001.
- Astronomska telesa, odkrita leta 2001
- Jupitrove lune
- Nepravilni sateliti
- Pasifajina skupina
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Poglej Avtonoja (luna) in Albedo
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Avtonoja (luna) in Astronom
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Avtonoja (luna) in Dan
David C. Jewitt
David C. Jewitt, angleški astronom, * 1958, London, Anglija.
Poglej Avtonoja (luna) in David C. Jewitt
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Avtonoja (luna) in Ekliptika
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Avtonoja (luna) in Ekvator
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej Avtonoja (luna) in Giga
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Avtonoja (luna) in Gostota
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Avtonoja (luna) in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Avtonoja (luna) in Grška mitologija
Izsrednost
Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.
Poglej Avtonoja (luna) in Izsrednost
Jan Kleyna
Jan Kleyna, britanski astronom.
Poglej Avtonoja (luna) in Jan Kleyna
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Avtonoja (luna) in Jupiter
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Poglej Avtonoja (luna) in Kamnina
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Avtonoja (luna) in Kilogram
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Avtonoja (luna) in Kilometer
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej Avtonoja (luna) in Kotna stopinja
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Avtonoja (luna) in Meter
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Poglej Avtonoja (luna) in Naklon tira
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Avtonoja (luna) in Naravni satelit
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Avtonoja (luna) in Navidezni sij
Nepravilni satelit
Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.
Poglej Avtonoja (luna) in Nepravilni satelit
Pasifajina skupina
polarnem koordinatnem sistemu, v katerem so prikazani elementi tirnic v primerjavi z velikostjo posameznih članic Pasifajine skupine skupine. Na eni osi je prikazana poprečna oddaljenost od Jupitra, na drugi pa naklon tirnice. Pasifajino skupina je skupina nepravilnih satelitov (lun) Jupitra z retrogradnim gibanjem, ki imajo podobne značilnosti tirnice kot luna Pasifaja Velike polosi skupine so med 22,8 in 24,1 Gm (podobno kot Karmina skupina), naklon tira imajo med 144,5 ° in 158,3 ° in izsrednost tira med 0,25 in 0,43.
Poglej Avtonoja (luna) in Pasifajina skupina
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Avtonoja (luna) in Pospešek
Scott Sander Sheppard
Scott Sander Sheppard, ameriški astronom, * 1977.
Poglej Avtonoja (luna) in Scott Sander Sheppard
Semele
Jupiter in Semele'', Gustave Moreau Semele (tudi Semela,: Seméle) je v grški mitologiji boginja zemlje, hči Harmonije in tebanskega kralja Kadma, Zevsova ljubica in Dionizijeva mati.
Poglej Avtonoja (luna) in Semele
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej Avtonoja (luna) in Ura
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Poglej Avtonoja (luna) in Vzvratno gibanje
10. december
10.
Poglej Avtonoja (luna) in 10. december
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Avtonoja (luna) in 2001
Glej tudi
Astronomska telesa, odkrita leta 2001
Jupitrove lune
Nepravilni sateliti
Pasifajina skupina
Prav tako znan kot Autonoe.