Kazalo
34 odnosi: Albedo, Astronom, Dan, David C. Jewitt, Efemeride, Ekliptika, Ekvator, Giga, Gostota, Grščina, Grška mitologija, Jan Kleyna, Jupiter, Kamnina, Karmina skupina, Kilogram, Kilometer, Kotna stopinja, Meter, Muza, Naklon tira, Naravni satelit, Navidezni sij, Nepravilni satelit, Pospešek, Scott Sander Sheppard, Vzvratno gibanje, Yanga Roland Fernández, 2003, 2005, 3. april, 30. marec, 4. marec, 5. februar.
- Astronomska telesa, odkrita leta 2003
- Jupitrove lune
- Karmina skupina
- Nepravilni sateliti
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Poglej Evkelada (luna) in Albedo
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Evkelada (luna) in Astronom
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Evkelada (luna) in Dan
David C. Jewitt
David C. Jewitt, angleški astronom, * 1958, London, Anglija.
Poglej Evkelada (luna) in David C. Jewitt
Efemeride
Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.
Poglej Evkelada (luna) in Efemeride
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Evkelada (luna) in Ekliptika
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Evkelada (luna) in Ekvator
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej Evkelada (luna) in Giga
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Evkelada (luna) in Gostota
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Evkelada (luna) in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Evkelada (luna) in Grška mitologija
Jan Kleyna
Jan Kleyna, britanski astronom.
Poglej Evkelada (luna) in Jan Kleyna
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Evkelada (luna) in Jupiter
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Poglej Evkelada (luna) in Kamnina
Karmina skupina
Karmina skupina je skupina nepravilnih satelitov (lun) Jupitra z retrogradnim gibanjem, ki imajo podobne značilnosti tirnice.
Poglej Evkelada (luna) in Karmina skupina
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Evkelada (luna) in Kilogram
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Evkelada (luna) in Kilometer
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej Evkelada (luna) in Kotna stopinja
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Evkelada (luna) in Meter
Muza
''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.
Poglej Evkelada (luna) in Muza
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Poglej Evkelada (luna) in Naklon tira
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Evkelada (luna) in Naravni satelit
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Evkelada (luna) in Navidezni sij
Nepravilni satelit
Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.
Poglej Evkelada (luna) in Nepravilni satelit
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Evkelada (luna) in Pospešek
Scott Sander Sheppard
Scott Sander Sheppard, ameriški astronom, * 1977.
Poglej Evkelada (luna) in Scott Sander Sheppard
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Poglej Evkelada (luna) in Vzvratno gibanje
Yanga Roland Fernández
Yanga (Yan) Roland Fernández, kanadsko-ameriški astronom, * 10. junij 1971, Mississauga, Ontario, Kanada.
Poglej Evkelada (luna) in Yanga Roland Fernández
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Evkelada (luna) in 2003
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Evkelada (luna) in 2005
3. april
3.
Poglej Evkelada (luna) in 3. april
30. marec
30.
Poglej Evkelada (luna) in 30. marec
4. marec
4.
Poglej Evkelada (luna) in 4. marec
5. februar
5.
Poglej Evkelada (luna) in 5. februar