Kazalo
36 odnosi: Astronomsko telo, Časovni pregled astronomije, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Dermottov zakon, Evropa (luna), Galileo (sonda), Galileo Galilei, Ganimed (luna), Giovanni Alfonso Borelli, Hardspace: Shipbreaker, Hitrost svetlobe, Jo (luna), Jupiter, Jupitrovi naravni sateliti, Kalisto (luna), Laplaceova ravnina, Laplaceova resonanca, Naravni satelit, Nezemeljsko življenje, Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, Notranji Jupitrovi sateliti, Observatorij Pariz, Orbitalna resonanca, Osončje, Pomeni imen asteroidov: 501–1000, Seth Barnes Nicholson, Seznam astronomskih vsebin, Seznam planetov v osončju, Seznam teles v Osončju po masi, Sidera Lodoicea, Temisto (luna), Titan (luna), Willem de Sitter, 1904, 2023, 2061: Tretja odiseja.
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Astronomsko telo
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Časovni pregled astronomije
Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled fizike črnih lukenj.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Časovni pregled fizike črnih lukenj
Dermottov zakon
Dermottov zakon je empirična formula za orbitalno periodo glavnih satelitov, ki krožijo okoli planetov v Osončju.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Dermottov zakon
Evropa (luna)
Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Evropa (luna)
Galileo (sonda)
Sonda med sestavljanjem Galileo je bila prva vesoljska sonda brez človeške posadke, ki jo je izstrelila NASA ter je bila namenjena proučevanju planeta Jupiter in njegovih lun.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Galileo (sonda)
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Galileo Galilei
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Ganimed (luna)
Giovanni Alfonso Borelli
Giovanni Alfonso Borelli, italijanski fiziolog, fizik, astronom in matematik, * 28. januar 1608, Castel Nuovo pri Neaplju, Italija, † 31. december 1679, Rim, Italija.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Giovanni Alfonso Borelli
Hardspace: Shipbreaker
Hardspace: Shipbreaker je simulacijska videoigra z elementi pustolovščine razvojnega podjetja Blackbird Interactive, ki je izšla maja 2022 pri založbi Focus Entertainment za operacijski sistem Microsoft Windows.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Hardspace: Shipbreaker
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Hitrost svetlobe
Jo (luna)
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Jo (luna)
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Jupiter
Jupitrovi naravni sateliti
Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Jupitrovi naravni sateliti
Kalisto (luna)
Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Kalisto (luna)
Laplaceova ravnina
Poenostavljen prikaz Laplaceove ravnine. Laplaceova ravnína je ravnina, ki je v poprečju najbliže ravnini po kateri se giblje satelit (naravni ali umetni) med enim ciklom precesije.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Laplaceova ravnina
Laplaceova resonanca
Ia konjunkciji Laplaceova resonánca je v nebesni mehaniki vrsta orbitalne resonance v kateri imajo tri ali več teles takšne obhodne dobe, ki jih lahko izrazimo kot razmerje celih števil (primer: 2: 4: 5).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Laplaceova resonanca
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Naravni satelit
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Nezemeljsko življenje
Nicolas-Claude Fabri de Peiresc
Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, francoski astronom in humanist, * 1. december 1580, Belgentier, Var, Francija, † 24. junij 1637, Aix-en-Prevence.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Nicolas-Claude Fabri de Peiresc
Notranji Jupitrovi sateliti
Notranji Jupitrovi sateliti so štiri manjše lune, ki krožijo okoli Jupitra.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Notranji Jupitrovi sateliti
Observatorij Pariz
Observatorij Pariz, južna stran Poldnevniška (ali Cassinijeva soba) v Observatoriju Pariz. Pariški poldnevnik je označen na tleh. Observatorij Pariz, pogled z vrha Stolpa Montparnasse Velika kupola v Meudonu Observatorij Pariz (tudi Pariški observatorij, izvirno ali Observatoire de Paris-Meudon; koda IAU 005) je najodličnejši astronomski observatorij v Franciji in eden največjih astronomskih središč na svetu.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Observatorij Pariz
Orbitalna resonanca
Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Orbitalna resonanca
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Osončje
Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 501 do 1000.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Seth Barnes Nicholson
Seth Barnes Nicholson, ameriški astronom, * 12. november 1891, Springfield, Illinois, ZDA, † 2. julij 1963, Los Angeles, Kalifornija.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Seth Barnes Nicholson
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Seznam astronomskih vsebin
Seznam planetov v osončju
Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Seznam planetov v osončju
Seznam teles v Osončju po masi
Pregled vsebuje nebesna telesa v Osončju razvrščena po masi v padajočem redu.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Seznam teles v Osončju po masi
Sidera Lodoicea
Cassini Sidera Lodoicea ali Ludvikove zvezde je ime, ki ga je Giovanni Domenico Cassini dal štirim Saturnovim lunam, ki jih je odkril v letih 1671, 1672 in 1684.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Sidera Lodoicea
Temisto (luna)
Temisto (grško Θεμιστώ: Temistó) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Temisto (luna)
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Titan (luna)
Willem de Sitter
Lorentz v Leidnu (1923) Willem de Sitter, nizozemski astronom, kozmolog, matematik in fizik, * 6. maj 1872, Sneek, Frizija, Nizozemska, † 20. november 1934, Leiden, Nizozemska.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in Willem de Sitter
1904
1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in 1904
2023
2023 (MMXXIII) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in 2023
2061: Tretja odiseja
2061: Tretja odiseja je znanstvenofantastični roman iz niza romanov Vesoljska odiseja angleškega pisatelja, futurologa in izumitelja Arthurja Charlesa Clarkea iz leta 1987.
Poglej Jupitrovi naravni sateliti in 2061: Tretja odiseja
Prav tako znan kot Galilejevi sateliti, Jupitrove lune, Jupitrovi sateliti.