Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

S/2003 J 23

Index S/2003 J 23

S/2003 J 23 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Kazalo

  1. 29 odnosi: Albedo, Astronom, Dan, David C. Jewitt, Ekliptika, Ekvator, Giga, Gostota, Izsrednost, Jan Kleyna, Jupiter, Kamnina, Kilogram, Kilometer, Meter, Minuta, Naklon tira, Naravni satelit, Navidezni sij, Nepravilni satelit, Pasifajina skupina, Pospešek, Scott Sander Sheppard, Ura, Vzvratno gibanje, Yanga Roland Fernández, 2003, 2004, 6. februar.

  2. Astronomska telesa, odkrita leta 2004
  3. Jupitrove lune
  4. Nepravilni sateliti
  5. Pasifajina skupina

Albedo

sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.

Poglej S/2003 J 23 in Albedo

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej S/2003 J 23 in Astronom

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Poglej S/2003 J 23 in Dan

David C. Jewitt

David C. Jewitt, angleški astronom, * 1958, London, Anglija.

Poglej S/2003 J 23 in David C. Jewitt

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej S/2003 J 23 in Ekliptika

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Poglej S/2003 J 23 in Ekvator

Giga

Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.

Poglej S/2003 J 23 in Giga

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Poglej S/2003 J 23 in Gostota

Izsrednost

Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.

Poglej S/2003 J 23 in Izsrednost

Jan Kleyna

‎ Jan Kleyna, britanski astronom.

Poglej S/2003 J 23 in Jan Kleyna

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej S/2003 J 23 in Jupiter

Kamnina

Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.

Poglej S/2003 J 23 in Kamnina

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Poglej S/2003 J 23 in Kilogram

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Poglej S/2003 J 23 in Kilometer

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej S/2003 J 23 in Meter

Minuta

Minúta je.

Poglej S/2003 J 23 in Minuta

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Poglej S/2003 J 23 in Naklon tira

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Poglej S/2003 J 23 in Naravni satelit

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.

Poglej S/2003 J 23 in Navidezni sij

Nepravilni satelit

Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.

Poglej S/2003 J 23 in Nepravilni satelit

Pasifajina skupina

polarnem koordinatnem sistemu, v katerem so prikazani elementi tirnic v primerjavi z velikostjo posameznih članic Pasifajine skupine skupine. Na eni osi je prikazana poprečna oddaljenost od Jupitra, na drugi pa naklon tirnice. Pasifajino skupina je skupina nepravilnih satelitov (lun) Jupitra z retrogradnim gibanjem, ki imajo podobne značilnosti tirnice kot luna Pasifaja Velike polosi skupine so med 22,8 in 24,1 Gm (podobno kot Karmina skupina), naklon tira imajo med 144,5 ° in 158,3 ° in izsrednost tira med 0,25 in 0,43.

Poglej S/2003 J 23 in Pasifajina skupina

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Poglej S/2003 J 23 in Pospešek

Scott Sander Sheppard

Scott Sander Sheppard, ameriški astronom, * 1977.

Poglej S/2003 J 23 in Scott Sander Sheppard

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Poglej S/2003 J 23 in Ura

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Poglej S/2003 J 23 in Vzvratno gibanje

Yanga Roland Fernández

Yanga (Yan) Roland Fernández, kanadsko-ameriški astronom, * 10. junij 1971, Mississauga, Ontario, Kanada.

Poglej S/2003 J 23 in Yanga Roland Fernández

2003

2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej S/2003 J 23 in 2003

2004

2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej S/2003 J 23 in 2004

6. februar

6.

Poglej S/2003 J 23 in 6. februar

Glej tudi

Astronomska telesa, odkrita leta 2004

Jupitrove lune

Nepravilni sateliti

Pasifajina skupina