Kazalo
19 odnosi: Centrifugalna sila, Christiaan Huygens, Coriolisova sila, Hitrost, Kotna hitrost, Kroženje, Krožnica, Lega, Masa, Newtonovi zakoni gibanja, Obodna hitrost, Osišče, Radialni pospešek, Sila, Telo, Tir, Točka, Vztrajnostna sila, 1659.
- Fizikalne sile
- Kinematika
- Mehanika
- Pospešek
- Vrtenje
Centrifugalna sila
Centrifugálna síla (tudi sredobéžna síla, latinsko centrum - središče + fugere - bežati, izogibati se; fugare - pognati v beg, pregnati) je navidezna sila, ki se pojavi na telesih v neinercialnem opazovalnem sistemu, podvrženem krožnemu gibanju.
Poglej Centripetalna sila in Centrifugalna sila
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Poglej Centripetalna sila in Christiaan Huygens
Coriolisova sila
'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.
Poglej Centripetalna sila in Coriolisova sila
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Centripetalna sila in Hitrost
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Poglej Centripetalna sila in Kotna hitrost
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Centripetalna sila in Kroženje
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Centripetalna sila in Krožnica
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Centripetalna sila in Lega
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Centripetalna sila in Masa
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Poglej Centripetalna sila in Newtonovi zakoni gibanja
Obodna hitrost
Obódna hitróst (tudi krožílna hitróst, hitrost kroženja) je hitrost, ki jo ima točkasto telo pri kroženju.
Poglej Centripetalna sila in Obodna hitrost
Osišče
Osíšče je v fiziki (po navadi nepomična) točka, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Centripetalna sila in Osišče
Radialni pospešek
Rádialni ali centripetalni pospéšek (oznaka a_r ali a_c) je komponenta vektorja pospeška prečno na smer gibanja, ki povzroči, da se vektor hitrosti spremeni po smeri, na njegovo velikost pa nima vpliva.
Poglej Centripetalna sila in Radialni pospešek
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Centripetalna sila in Sila
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Poglej Centripetalna sila in Telo
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Centripetalna sila in Tir
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Centripetalna sila in Točka
Vztrajnostna sila
Vztrájnostna síla (tudi inêrcijska síla, navídezna síla, psévdosíla. ali d'Alembertova síla.) je navidezna sila, ki deluje na vsa telesa v neinercialnem opazovalnem sistemu, kot je na primer vrteči se opazovalni sistem.
Poglej Centripetalna sila in Vztrajnostna sila
1659
1659 (MDCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Centripetalna sila in 1659
Glej tudi
Fizikalne sile
Kinematika
Mehanika
Pospešek
Vrtenje
Prav tako znan kot Radialna sila.