Kazalo
16 odnosi: Bertrandov izrek, Centrifugalna sila, Delo (fizika), Gibanje Zemlje, Hillova krogla, Kroženje, Ležaj, Mrtvi rokav, Oblika Zemlje, Površinska težnost, Precesija enakonočij, Radialni pospešek, Seznam fizikalnih vsebin, Teslova turbina, Tirna hitrost, 243 Ida.
Bertrandov izrek
Bertrandov izrék v klasični mehaniki pravi, da le za dva tipa potencialov obstajajo stabilni sklenjeni tiri (orbite), za obratno kvadratno centralno silo, kot sta gravitacijski ali elektrostatski potencial: in za preprost potencial radialnega harmoničnega oscilatorja: Izrek se imenuje po Josephu Louisu Françoisu Bertrandu, ki ga je leta 1873 objavil.
Poglej Centripetalna sila in Bertrandov izrek
Centrifugalna sila
Centrifugálna síla (tudi sredobéžna síla, latinsko centrum - središče + fugere - bežati, izogibati se; fugare - pognati v beg, pregnati) je navidezna sila, ki se pojavi na telesih v neinercialnem opazovalnem sistemu, podvrženem krožnemu gibanju.
Poglej Centripetalna sila in Centrifugalna sila
Delo (fizika)
Délo (oznaka W, lahko tudi A) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.
Poglej Centripetalna sila in Delo (fizika)
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Poglej Centripetalna sila in Gibanje Zemlje
Hillova krogla
Lagrangeevih točk Hillova krógla v astronomiji določa približno kroglo gravitacijskega vpliva na eno astronomsko telo zaradi motenj drugega težjega telesa, okrog katerega kroži.
Poglej Centripetalna sila in Hillova krogla
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Centripetalna sila in Kroženje
Ležaj
Kroglični ležaj Ležáj (ang. bearing) je strojni element, ki omogoča pritrditev vrtečih delov in hkrati prenaša obremenitve z vrtečih se delov na mirujoči del naprave.
Poglej Centripetalna sila in Ležaj
Mrtvi rokav
Mrtvica ali mrtvi rokav je jezero ali bazen v obliki črke U, ki nastane, ko je širok meander reke odrezan, kar ustvari prostostoječo vodno telo.
Poglej Centripetalna sila in Mrtvi rokav
Oblika Zemlje
teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.
Poglej Centripetalna sila in Oblika Zemlje
Površinska težnost
Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.
Poglej Centripetalna sila in Površinska težnost
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Centripetalna sila in Precesija enakonočij
Radialni pospešek
Rádialni ali centripetalni pospéšek (oznaka a_r ali a_c) je komponenta vektorja pospeška prečno na smer gibanja, ki povzroči, da se vektor hitrosti spremeni po smeri, na njegovo velikost pa nima vpliva.
Poglej Centripetalna sila in Radialni pospešek
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Centripetalna sila in Seznam fizikalnih vsebin
Teslova turbina
Muzeju Nikole Tesle v Beogradu Teslova turbina Teslova turbína je brezlopatična turbina s centripetalnim tokom, ki jo je izumil Nikola Tesla leta 1913.
Poglej Centripetalna sila in Teslova turbina
Tirna hitrost
Tírna hitróst (ali vektor hitrosti v tirnici) astronomskega telesa (planeta, naravnega ali umetnega satelita ali večkratnih zvezd) je hitrost (vektor hitrosti), s katero ta telesa krožijo okoli skupnega težišča.
Poglej Centripetalna sila in Tirna hitrost
243 Ida
243 Ida (mednarodno ime je tudi 243 Ida) je velik nepravilno oblikovan asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Centripetalna sila in 243 Ida
Prav tako znan kot Radialna sila.