Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Nutacija

Index Nutacija

Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.

36 odnosi: Almanah, Astronomsko telo, Dan, Ekliptika, Ekvator, Eulerjevi koti, Fizika, Fizikalni zakon, Gibanje, James Bradley, Kraljevi astronom, Latinščina, Lega, Luna, Mehanika, Nebesna krogla, Nebesni koordinatni sistem, Nebo, Oceanski tok, Os vrtenja, Planet, Plimska sila, Pomladišče, Precesija, Precesija enakonočij, Premica, Rektascenzija, Simetrija, Sonce, Telo (fizika), Točnost in natančnost, Togo telo, Veliki krog, Veter, Vozel (astronomija), Zemlja.

Almanah

Hindujski almanah iz leta 1871 iz Radžastana. Almanáh (arabsko ألمناخ al-manakh - podnebje) je bil sprva astronomski koledar, zdaj pa je predvsem književno-politični in zabavni zbornik.

Novo!!: Nutacija in Almanah · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Novo!!: Nutacija in Astronomsko telo · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Novo!!: Nutacija in Dan · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Novo!!: Nutacija in Ekliptika · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor, (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Novo!!: Nutacija in Ekvator · Poglej več »

Eulerjevi koti

Eulerjevi kóti so (predvsem v mehaniki) pripomoček za opis usmerjenosti togega telesa (telesa, v katerem je relativna lega vseh njegovih točk konstantna) v trirazsežnem evklidskem prostoru.

Novo!!: Nutacija in Eulerjevi koti · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Nutacija in Fizika · Poglej več »

Fizikalni zakon

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.

Novo!!: Nutacija in Fizikalni zakon · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Novo!!: Nutacija in Gibanje · Poglej več »

James Bradley

James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.

Novo!!: Nutacija in James Bradley · Poglej več »

Kraljevi astronom

Kraljévi astronóm (angleško Astronomer Royal) je bil izvirno naziv za predstojnika Kraljevega observatorija Greenwich, od leta 1972 pa je preprosto častni naziv.

Novo!!: Nutacija in Kraljevi astronom · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Nutacija in Latinščina · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Novo!!: Nutacija in Lega · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Nutacija in Luna · Poglej več »

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Novo!!: Nutacija in Mehanika · Poglej več »

Nebesna krogla

ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.

Novo!!: Nutacija in Nebesna krogla · Poglej več »

Nebesni koordinatni sistem

Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.

Novo!!: Nutacija in Nebesni koordinatni sistem · Poglej več »

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Novo!!: Nutacija in Nebo · Poglej več »

Oceanski tok

Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.

Novo!!: Nutacija in Oceanski tok · Poglej več »

Os vrtenja

Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Novo!!: Nutacija in Os vrtenja · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Nutacija in Planet · Poglej več »

Plimska sila

Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.

Novo!!: Nutacija in Plimska sila · Poglej več »

Pomladišče

Definicija pomladišča (smer proti pomladišču je označena rdeče) Pomladišče (tudi pomladna točka, oznaka γ) je ena izmed točk na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator.

Novo!!: Nutacija in Pomladišče · Poglej več »

Precesija

Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.

Novo!!: Nutacija in Precesija · Poglej več »

Precesija enakonočij

vrtilne osi, ki je glavni vzrok precesije enakonočij spirali Precesíja enakonóčij (latinsko praecessio aequinoctiorum) ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Novo!!: Nutacija in Precesija enakonočij · Poglej več »

Premica

Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Novo!!: Nutacija in Premica · Poglej več »

Rektascenzija

Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.

Novo!!: Nutacija in Rektascenzija · Poglej več »

Simetrija

Simetríja (starogrško: symmetría - somernost, pravilno razmerje, skladnost, mera) je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.

Novo!!: Nutacija in Simetrija · Poglej več »

Sonce

Sonce je centralna točka našega Osončja.

Novo!!: Nutacija in Sonce · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Novo!!: Nutacija in Telo (fizika) · Poglej več »

Točnost in natančnost

razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.

Novo!!: Nutacija in Točnost in natančnost · Poglej več »

Togo telo

Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.

Novo!!: Nutacija in Togo telo · Poglej več »

Veliki krog

hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.

Novo!!: Nutacija in Veliki krog · Poglej več »

Veter

Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.

Novo!!: Nutacija in Veter · Poglej več »

Vozel (astronomija)

Dvižni in spustni vozel za ekliptiko oziroma za ekvator. Vôzel se v astronomiji in astrodinamiki imenuje vsako izmed dveh presečišč tira nebesnega telesa z izbrano referenčno ravnino (običajno je to ekliptika).

Novo!!: Nutacija in Vozel (astronomija) · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Nutacija in Zemlja · Poglej več »

Preusmerja sem:

Nutacija v longitudi.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »