Kazalo
36 odnosi: Almanah, Astronomsko telo, Dan, Ekliptika, Ekvator, Eulerjevi koti, Fizika, Fizikalni zakon, Gibanje, James Bradley, Kraljevi astronom, Latinščina, Lega, Luna, Mehanika, Nebesna krogla, Nebesni koordinatni sistem, Nebo, Oceanski tok, Os vrtenja, Planet, Plimska sila, Pomladišče, Precesija, Precesija enakonočij, Premica, Rektascenzija, Simetrija, Sonce, Telo (fizika), Točnost in natančnost, Togo telo, Veliki krog, Veter, Vozel (astronomija), Zemlja.
- Astrometrija
Almanah
Hindujski almanah iz leta 1871 iz Radžastana. Almanáh (arabsko ألمناخ al-manakh - podnebje) je bil sprva astronomski koledar, zdaj pa je predvsem književno-politični in zabavni zbornik.
Poglej Nutacija in Almanah
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Nutacija in Astronomsko telo
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Nutacija in Dan
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Nutacija in Ekliptika
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Nutacija in Ekvator
Eulerjevi koti
Eulerjevi kóti so (predvsem v mehaniki) pripomoček za opis usmerjenosti togega telesa (telesa, v katerem je relativna lega vseh njegovih točk konstantna) v trirazsežnem evklidskem prostoru.
Poglej Nutacija in Eulerjevi koti
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Nutacija in Fizika
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Poglej Nutacija in Fizikalni zakon
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Nutacija in Gibanje
James Bradley
James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.
Poglej Nutacija in James Bradley
Kraljevi astronom
Kraljévi astronóm (angleško Astronomer Royal) je bil izvirno naziv za predstojnika Kraljevega observatorija Greenwich, od leta 1972 pa je preprosto častni naziv.
Poglej Nutacija in Kraljevi astronom
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Nutacija in Latinščina
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Nutacija in Lega
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Nutacija in Luna
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Nutacija in Mehanika
Nebesna krogla
ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.
Poglej Nutacija in Nebesna krogla
Nebesni koordinatni sistem
Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.
Poglej Nutacija in Nebesni koordinatni sistem
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Poglej Nutacija in Nebo
Oceanski tok
Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.
Poglej Nutacija in Oceanski tok
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Nutacija in Os vrtenja
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Nutacija in Planet
Plimska sila
Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.
Poglej Nutacija in Plimska sila
Pomladišče
Definicija pomladišča (smer proti pomladišču je označena rdeče) Pomladišče (tudi pomladna točka, oznaka γ) je ena izmed točk na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator.
Poglej Nutacija in Pomladišče
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Nutacija in Precesija
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Nutacija in Precesija enakonočij
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Nutacija in Premica
Rektascenzija
Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.
Poglej Nutacija in Rektascenzija
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Nutacija in Simetrija
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Nutacija in Sonce
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Nutacija in Telo (fizika)
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Nutacija in Točnost in natančnost
Togo telo
Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.
Poglej Nutacija in Togo telo
Veliki krog
hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.
Poglej Nutacija in Veliki krog
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Poglej Nutacija in Veter
Vozel (astronomija)
Dvižni in spustni vozel za ekliptiko oziroma za ekvator. Vôzel se v astronomiji in astrodinamiki imenuje vsako izmed dveh presečišč tira nebesnega telesa z izbrano referenčno ravnino (običajno je to ekliptika).
Poglej Nutacija in Vozel (astronomija)
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Nutacija in Zemlja
Glej tudi
Astrometrija
Prav tako znan kot Nutacija v longitudi.