Kazalo
105 odnosi: Aberacija, Alfa Kentavra, Alvan Graham Clark, Apollo 15, Asteroid, Asteroidni pas, Astrometrija, Astronom, Astronomija, Bela pritlikavka, Besslova funkcija, Carl Friedrich Gauss, Celo število, Daniel Bernoulli, Desetina, Elektrika, Elipsa, Elipsoid, Epoha (astronomija), Fizika, Friedrich Georg Wilhelm von Struve, Friedrich Wilhelm August Argelander, Geodezija, Gibanje, Giuseppe Piazzi, Gostota, Halleyjev komet, Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, Heliometer, Integral, Isaac Newton, James Bradley, Johannes Kepler, John Couch Adams, Jupiter, Kaliningrad, Kentaver (ozvezdje), Kilometer, Komet, Kompleksna ravnina, Kotna minuta in sekunda, Kraljeva astronomska družba, Krater (razločitev), Kroženje, Labod (ozvezdje), Las, Lastno gibanje, Lega, Lira (ozvezdje), Ločljivost, ... Razširi indeks (55 več) »
Aberacija
Aberácija (latinsko ab - iz ali stran + errare - bloditi, aberratio - odklon, odmaknitev).
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Aberacija
Alfa Kentavra
Alfa Kentavra (α Kentavra / α Cen), znana tudi kot Rigil Kentaurus, Rigil Kent ali Toliman, je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Alfa Kentavra
Alvan Graham Clark
Alvan Graham Clark, ameriški astronom in optik, * 10. julij 1832, Fall River, Massachusetts, ZDA, † 9. junij 1897, Cambridge, Massachusetts.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Alvan Graham Clark
Apollo 15
Izstrelitev Apolla 15 Apollo 15 je bila deveta vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo in četrta, ki je pristala na Luni.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Apollo 15
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Asteroidni pas
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Astrometrija
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Astronomija
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Bela pritlikavka
Besslova funkcija
Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Besslova funkcija
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Carl Friedrich Gauss
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Celo število
Daniel Bernoulli
Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Daniel Bernoulli
Desetina
Kmet predaja desetino zemljiškemu gospodu Desetina (francosko dîme, nemško Zehnt, angleško tithe) je izraz, ki v najširšem pomenu označuje moralno ali zakonsko obveznost posameznika ali gospodinjstva da deseti del svoje žetve ali prihodkov (denarja) v določenem obdobju preda določeni cerkveni (tempelj, cerkev) ali posvetni instituciji (kralj, najemodajalec, država) v smislu njenega financiranja ali vzdrževanja.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Desetina
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Elektrika
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Elipsa
Elipsoid
Elipsoid z osmi ''(a, b, c).
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Elipsoid
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Epoha (astronomija)
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Fizika
Friedrich Georg Wilhelm von Struve
Friedrich Georg Wilhelm von Struve (Vasilij Jakovlevič Struve), nemško-ruski astronom in geodet, * 15. april 1793, Altona, Schleswig-Holstein, Nemčija, tedaj del Danske, † 23. november (11. november, ruski koledar) 1864, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Friedrich Georg Wilhelm von Struve
Friedrich Wilhelm August Argelander
Friedrich Wilhelm August Argelander, nemški astronom, * 22. marec 1799, Memel, Vzhodna Prusija, (sedaj Klajpeda, Litva), † 17. februar 1875, Bonn, Nemčija.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Friedrich Wilhelm August Argelander
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Geodezija
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Gibanje
Giuseppe Piazzi
Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Giuseppe Piazzi
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Gostota
Halleyjev komet
Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Halleyjev komet
Heinrich Wilhelm Mathias Olbers
Heinrich Wilhelm Mathias Olbers (tudi Matthaus, Matthäus), nemški astronom, zdravnik in fizik, * 11. oktober 1758, Arbergen pri Bremnu, Nemčija, † 2. marec 1840, Bremen.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Heinrich Wilhelm Mathias Olbers
Heliometer
Kuffnerjevem observatoriju na Dunaju Razdeljena leča na dva dela Sončevega diska Heliometér (hḗlios – Sonce +: métron – meritev) je merilna priprava izvirno skonstruirana za merjenje sprememb Sončevega premera v različnih letnih časih med letom, predvsem v apsidnih točkah, prisončju in odsončju.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Heliometer
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Integral
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Isaac Newton
James Bradley
James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in James Bradley
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Johannes Kepler
John Couch Adams
John Couch Adams, FRS, angleški astronom in matematik, * 5. junij 1819, Laneast pri Launcestonu, grofija Cornwall, Anglija, † 21. januar 1892, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in John Couch Adams
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Jupiter
Kaliningrad
Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Kaliningrad
Kentaver (ozvezdje)
Kentaver je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Kentaver (ozvezdje)
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Kilometer
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Komet
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Kompleksna ravnina
Kotna minuta in sekunda
Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Kotna minuta in sekunda
Kraljeva astronomska družba
Vhod v stavbo Kraljeve astronomske družbe v zahodnem krilu Burlington Housea na Piccadillyju v Londonu Kraljeva astronomska družba (izvirno angleško Royal Astronomical Society, kratica RAS) je strokovno združenje, ki so jo ustanovili leta 1820 kot Astronomsko društvo iz Londona (Astronomical Society of London), z namenom podpreti astronomska raziskovanja.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Kraljeva astronomska družba
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Krater (razločitev)
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Kroženje
Labod (ozvezdje)
Labod je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Labod (ozvezdje)
Las
Človeški las pri 200-kratni povečavi. Ženski lasje. Moški lasje. Lás je dlaka na lasišču, zgrajena iz roževine, ki jo tvori keratin.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Las
Lastno gibanje
Barnardove zvezde kaže lego vsakih 5 let v odbdobju med 1985 in 2005 Lástno gíbanje zvezde je meritev spremembe njene lege na nebu skozi časovno obdobje, ko se izključijo vsa nelastna gibanja.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Lastno gibanje
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Lega
Lira (ozvezdje)
Lira je majhno ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Lira (ozvezdje)
Ločljivost
Ločljívost ima več pomenov.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Ločljivost
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Luna
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Masa
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Matematična analiza
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Matematika
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Meritev
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Meter
Milijarda
Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Milijarda
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Neevklidska geometrija
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Nemci
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Neptun
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Nikolaj Kopernik
Nutacija
Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Nutacija
Oblika Zemlje
teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Oblika Zemlje
Observatorij
Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Observatorij
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Osončje
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Paralaksa
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Pierre-Simon Laplace
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Planet
Planet X
Planet X je domnevni planet za Plutonom.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Planet X
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Precesija
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Premer
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Prostor
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Prusija
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Rusija
Samuel Heinrich Schwabe
Samuel Heinrich Schwabe, nemški astronom in botanik, * 25. oktober 1789, Dessau, Nemčija, † 11. april 1875, Dessau.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Samuel Heinrich Schwabe
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Saturn
Sirij
HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Sirij
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Sonce
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Svetloba
Svetlobni tok
Svetlôbni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove količino izsevane svetlobne energije v časovni enoti.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Svetlobni tok
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Svetlobno leto
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Težnost
Thomas Harriot
Thomas Harriot (tudi Hariot ali Harriott), angleški matematik in astronom, * 1560, Oxford, Anglija, † 2. julij 1621, London.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Thomas Harriot
Thomas James Henderson
Thomas James Henderson, škotski astronom, * 28. december 1798, Dundee, Angus, Škotska, † 23. november 1844, Edinburgh.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Thomas James Henderson
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Tir
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Točnost in natančnost
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Toplota
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Udarni krater
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Uran (planet)
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Vega (zvezda)
Vega (α Lyr, α Lyrae, Alfa Lire) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire, 5.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Vega (zvezda)
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Vesolje
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Vrsta (matematika)
Vzhodna Prusija
Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Vzhodna Prusija
Wilhelm Wolff Beer
Wilhelm Wolff Beer, nemški poslovnež in ljubiteljski astronom, * 4. januar 1797, Berlin, Nemčija, † 27. marec 1850, Berlin.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Wilhelm Wolff Beer
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Zemlja
Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe
Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe (izvirno) je najvišja znanstvena nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva astronomska družba (RAS) iz Londona.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Zrcalo
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Zvezda
Zvezdni katalog
1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in Zvezdni katalog
17. marec
17.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in 17. marec
1784
1784 (MDCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in 1784
1846
1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in 1846
22. julij
22.
Poglej Friedrich Wilhelm Bessel in 22. julij
Prav tako znan kot Friedrich Bessel.