Kazalo
29 odnosi: Apsidna točka, Astronomija, Astronomska enota, Daljnogled, Friedrich Wilhelm Bessel, Giovanni Domenico Cassini, James Short, John Dollond, Joseph von Fraunhofer, Kot, Lega, Letni časi, Leto, Meritev, Mikrometer (merilna priprava), Objektiv, Observatorij Pariz, Odsončje, Ole Christensen Rømer, Palec, Philosophical Transactions of the Royal Society, Premer, Razdalja, Sekunda, Sončev polmer, Sonce, Svetlobno leto, William Henry Smyth, Zvezda.
- Merilne priprave
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Heliometer in Apsidna točka
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Heliometer in Astronomija
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Heliometer in Astronomska enota
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Heliometer in Daljnogled
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Heliometer in Friedrich Wilhelm Bessel
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Poglej Heliometer in Giovanni Domenico Cassini
James Short
James Short, FRS, škotski matematik, optik in astronom, * 10. junij 1710, Edinburgh, Škotska, † 15. junij 1768, London, Anglija.
Poglej Heliometer in James Short
John Dollond
Univerzi v Vilni John Dollond, angleški optik, * 10. junij 1706, London, Anglija, † 30. november 1761, London.
Poglej Heliometer in John Dollond
Joseph von Fraunhofer
Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.
Poglej Heliometer in Joseph von Fraunhofer
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Heliometer in Kot
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Heliometer in Lega
Letni časi
Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.
Poglej Heliometer in Letni časi
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Heliometer in Leto
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Heliometer in Meritev
Mikrometer (merilna priprava)
Zunanji mikrometer Mikrométer (tudi mikrometrski vijak ali vijačno merilo) je merilna priprava za merjenje majhnih razdalj s točnostjo do 0,01 mm, nekatere izvedbe pa celo do 1 μm.
Poglej Heliometer in Mikrometer (merilna priprava)
Objektiv
Objektív je element optičnih naprav.
Poglej Heliometer in Objektiv
Observatorij Pariz
Observatorij Pariz, južna stran Poldnevniška (ali Cassinijeva soba) v Observatoriju Pariz. Pariški poldnevnik je označen na tleh. Observatorij Pariz, pogled z vrha Stolpa Montparnasse Velika kupola v Meudonu Observatorij Pariz (tudi Pariški observatorij, izvirno ali Observatoire de Paris-Meudon; koda IAU 005) je najodličnejši astronomski observatorij v Franciji in eden največjih astronomskih središč na svetu.
Poglej Heliometer in Observatorij Pariz
Odsončje
Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.
Poglej Heliometer in Odsončje
Ole Christensen Rømer
Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.
Poglej Heliometer in Ole Christensen Rømer
Palec
Pálec ali cóla (angleško inch; pogosta oznaka »"«) je ime več enot za dolžino.
Poglej Heliometer in Palec
Philosophical Transactions of the Royal Society
Naslovnica prve številke za leti 1665 in 1666 Philosophical Transactions of the Royal Society (okrajšano Phil. Trans., Filozofska poročila Kraljeve družbe) je znanstvena revija s področja naravoslovja, ki jo izdaja Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Heliometer in Philosophical Transactions of the Royal Society
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Heliometer in Premer
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Heliometer in Razdalja
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Heliometer in Sekunda
Sončev polmer
Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.
Poglej Heliometer in Sončev polmer
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Heliometer in Sonce
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Heliometer in Svetlobno leto
William Henry Smyth
Veliki komet iz leta 1811, kot ga je narisal William Henry Smyth William Henry Smyth, FRS, angleški admiral in astronom, * 21. januar 1788, Westminster, London, Anglija, † 8. september 1865, Stone, Buckinghamshire, Anglija Smyth je bil predsednik Kraljeve geografske družbe.
Poglej Heliometer in William Henry Smyth
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Heliometer in Zvezda