Kazalo
31 odnosi: Apsidna točka, Astronomija, Astronomska enota, Astronomsko telo, Atom vodika, Bohrov polmer, Dolžina, Foton, Fotosfera, Jupiter, Kilometer, Leto, Mega, Merska enota, Meter, Minuta, Odsončje, Parsek, Pikometer, Polmer, Pot, Rdeča orjakinja, Rimska cesta (galaksija), Sekunda, Sončeva masa, Sonce, Svetloba, Svetlobno leto, Vakuum, Zemljin polmer, Zvezda.
- Enote za dolžino
- Zvezdna astronomija
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Sončev polmer in Apsidna točka
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Sončev polmer in Astronomija
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Sončev polmer in Astronomska enota
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Sončev polmer in Astronomsko telo
Atom vodika
Atom vodika (redkeje tudi H-atom) je atom kemičnega elementa vodika.
Poglej Sončev polmer in Atom vodika
Bohrov polmer
Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.
Poglej Sončev polmer in Bohrov polmer
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Sončev polmer in Dolžina
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Sončev polmer in Foton
Fotosfera
Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.
Poglej Sončev polmer in Fotosfera
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Sončev polmer in Jupiter
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Sončev polmer in Kilometer
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Sončev polmer in Leto
Mega
Méga (okrajšava M) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 106, oziroma en milijon ali 1.000.000.
Poglej Sončev polmer in Mega
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Sončev polmer in Merska enota
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Sončev polmer in Meter
Minuta
Minúta je.
Poglej Sončev polmer in Minuta
Odsončje
Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.
Poglej Sončev polmer in Odsončje
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Sončev polmer in Parsek
Pikometer
Píkometer (oznaka pm) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za dolžino, enaka 10-12 m. Tisočkrat večja enota je nanometer, tisočkrat manjša pa femtometer.
Poglej Sončev polmer in Pikometer
Polmer
Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.
Poglej Sončev polmer in Polmer
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Poglej Sončev polmer in Pot
Rdeča orjakinja
Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.
Poglej Sončev polmer in Rdeča orjakinja
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Sončev polmer in Rimska cesta (galaksija)
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Sončev polmer in Sekunda
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej Sončev polmer in Sončeva masa
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Sončev polmer in Sonce
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Sončev polmer in Svetloba
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Sončev polmer in Svetlobno leto
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Sončev polmer in Vakuum
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Poglej Sončev polmer in Zemljin polmer
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Sončev polmer in Zvezda
Glej tudi
Enote za dolžino
Zvezdna astronomija
Prav tako znan kot Sončev premer.