Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Oblika Zemlje

Index Oblika Zemlje

teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.

113 odnosi: Alexis Claude Clairaut, Anaksimander, Andi, Antična Grčija, Antika, Apsidna točka, Arhimed, Aristotel, Asirci, Astronomija, Avstralija, Babilonija, Celina, Centrifugalna sila, Centripetalna sila, Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord, Christiaan Huygens, Dubrovnik, Dunkerque, Ekvator, Elipsa, Elipsoid, Evdoks, Ferdinand Magellan, Francoska akademija znanosti, Francoska Gvajana, Francoska revolucija, Francozi, Geoid, Gibanje Zemlje, Giovanni Domenico Cassini, Gostota, Indija, Indijski ocean, Isaac Newton, Italijanščina, Jacques Cassini, Jean Richer, Južni tečaj, Karta, Kartografija, Krogla, Kulminacija, Laponska, Lega, Lunin mrk, Matematika, Meter, Minuta, Nebesno telo, ..., Nebo, Nihalo, Nizozemci, Obzorje, Ocean, Olimp, Os vrtenja, Otok, Paralaksa, Pariz, Peru, Pitagora, Planet, Plinij, Poldnevnik, Portugalci, Pravokotnost, Prostornina, Rim, Rimini, Ruđer Josip Bošković, Rusi, Satelit, Severni tečaj, Sferoid, Sila, Simetrija, Sloni, Snov, Sonce, Splošni gravitacijski zakon, Struktura Zemlje, Teža, Telo, Točka, Ura na nihalo, Valj, Vesolje, Vzhod, Vzporednik, Zahod, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljepisna širina, Zemljin polmer, Znanost, Zvezda, 1519, 1522, 1672, 1673, 17. stoletje, 1700, 1743, 1750, 1792, 1799, 18. stoletje, 1842, 1859, 1873, 19. stoletje, 1957. Razširi indeks (63 več) »

Alexis Claude Clairaut

Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.

Novo!!: Oblika Zemlje in Alexis Claude Clairaut · Poglej več »

Anaksimander

Anaksimander (Anaxímandros) (tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.

Novo!!: Oblika Zemlje in Anaksimander · Poglej več »

Andi

Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.

Novo!!: Oblika Zemlje in Andi · Poglej več »

Antična Grčija

Grško ozemlje okrog 550 pr. n. št. Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Novo!!: Oblika Zemlje in Antična Grčija · Poglej več »

Antika

Antika je pojem, ki označuje daljše obdobje kulturne zgodovine okrog Sredozemskega morja.

Novo!!: Oblika Zemlje in Antika · Poglej več »

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Novo!!: Oblika Zemlje in Apsidna točka · Poglej več »

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes) (Arhimḗdēs, Arhimídis), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Novo!!: Oblika Zemlje in Arhimed · Poglej več »

Aristotel

Aristótel (Aristotelēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Novo!!: Oblika Zemlje in Aristotel · Poglej več »

Asirci

Za pomen Asircev kot prebivalcev stare Asirije v Mezopotamiji glejte članek Asirija.

Novo!!: Oblika Zemlje in Asirci · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomija oz.

Novo!!: Oblika Zemlje in Astronomija · Poglej več »

Avstralija

Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.

Novo!!: Oblika Zemlje in Avstralija · Poglej več »

Babilonija

Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.

Novo!!: Oblika Zemlje in Babilonija · Poglej več »

Celina

Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.

Novo!!: Oblika Zemlje in Celina · Poglej več »

Centrifugalna sila

Centrifugálna síla (tudi sredobéžna síla, latinsko centrum - središče + fugere - bežati, izogibati se; fugare - pognati v beg, pregnati) je navidezna sila, ki se pojavi na telesih v neinercialnem opazovalnem sistemu, podvrženem krožnemu gibanju.

Novo!!: Oblika Zemlje in Centrifugalna sila · Poglej več »

Centripetalna sila

Centripetálna síla (tudi rádialna síla; oznaka Fc) je sila, ki deluje pri kroženju in ukrivlja tir krožečega telesa.

Novo!!: Oblika Zemlje in Centripetalna sila · Poglej več »

Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord

Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord, francoski škof, politik in diplomat, * 2. februar 1754, Pariz, † 17. maj 1838, Pariz.

Novo!!: Oblika Zemlje in Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord · Poglej več »

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Novo!!: Oblika Zemlje in Christiaan Huygens · Poglej več »

Dubrovnik

Glavna dubrovniška ulica, t. i. Stradun Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto, administrativni središče Dubrovniško-neretvanske županije, ter eno od najvidnejših turističnih letovišč ob obali Jadranskega morja, na skrajnem južnem delu Hrvaške.

Novo!!: Oblika Zemlje in Dubrovnik · Poglej več »

Dunkerque

Zvonik Beffroi, Dunkerque Dunkerque (nizozemsko Duinkerke) je pristaniško mesto in občina v severnem delu Francije, v departmaju Nord ob Doverski ožini in okoli 10 km od meje Francije z Belgijo.

Novo!!: Oblika Zemlje in Dunkerque · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor, (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Novo!!: Oblika Zemlje in Ekvator · Poglej več »

Elipsa

Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.

Novo!!: Oblika Zemlje in Elipsa · Poglej več »

Elipsoid

Elipsoid z osmi ''(a, b, c).

Novo!!: Oblika Zemlje in Elipsoid · Poglej več »

Evdoks

Evdoks (tudi Evdoksos, Eudoks, Evdoksij, Edoxus) (Eúdoksos), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Novo!!: Oblika Zemlje in Evdoks · Poglej več »

Ferdinand Magellan

Ferdinand Magellan, portugalski pomorščak in raziskovalec, * 1480, Sabrosa, Portugalska, † 27. april 1521, otok Mactan, Filipini.

Novo!!: Oblika Zemlje in Ferdinand Magellan · Poglej več »

Francoska akademija znanosti

Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.

Novo!!: Oblika Zemlje in Francoska akademija znanosti · Poglej več »

Francoska Gvajana

Francoska Gvajana (francosko Guyane française, uradno Guyane) je francoski čezmorski departma v Južni Ameriki.

Novo!!: Oblika Zemlje in Francoska Gvajana · Poglej več »

Francoska revolucija

Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bila obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799, ki je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.

Novo!!: Oblika Zemlje in Francoska revolucija · Poglej več »

Francozi

Francozi Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Novo!!: Oblika Zemlje in Francozi · Poglej več »

Geoid

Geoíd je ekvipotencialna ploskev, ki približno sovpada s srednjo gladino oceanov.

Novo!!: Oblika Zemlje in Geoid · Poglej več »

Gibanje Zemlje

Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.

Novo!!: Oblika Zemlje in Gibanje Zemlje · Poglej več »

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Novo!!: Oblika Zemlje in Giovanni Domenico Cassini · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Novo!!: Oblika Zemlje in Gostota · Poglej več »

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya; glej tudi imena v drugih indijskih jezikih) je država v Južni Aziji.

Novo!!: Oblika Zemlje in Indija · Poglej več »

Indijski ocean

right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.

Novo!!: Oblika Zemlje in Indijski ocean · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Oblika Zemlje in Isaac Newton · Poglej več »

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Novo!!: Oblika Zemlje in Italijanščina · Poglej več »

Jacques Cassini

Jacques Cassini II., francoski astronom in geograf, * 8. februar 1677, Pariz, Francija, † 18. april 1756, Thury pri Clermontu, Francija.

Novo!!: Oblika Zemlje in Jacques Cassini · Poglej več »

Jean Richer

Jean Richer, francoski astronom, * 1630, Francija, † 1696, Pariz.

Novo!!: Oblika Zemlje in Jean Richer · Poglej več »

Južni tečaj

Ceremonialni južni tečaj Júžni tečáj ali júžni pól je najjužnejša točka na Zemlji.

Novo!!: Oblika Zemlje in Južni tečaj · Poglej več »

Karta

Karta (ali kartica) ima lahko več pomenov.

Novo!!: Oblika Zemlje in Karta · Poglej več »

Kartografija

Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.

Novo!!: Oblika Zemlje in Kartografija · Poglej več »

Krogla

Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.

Novo!!: Oblika Zemlje in Krogla · Poglej več »

Kulminacija

Kulminacija je v astronomiji trenutek (čas), ko nebesno telo pri svojem gibanju po nebesni krogli doseže največjo (najnižjo) altitudo nad (pod) horizontom.

Novo!!: Oblika Zemlje in Kulminacija · Poglej več »

Laponska

Laponska (Lappland, Lappi, Sápmi, Sameland in Saamiland) je ime za kulturno regijo, ki jo poseljujejo Laponci.

Novo!!: Oblika Zemlje in Laponska · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Novo!!: Oblika Zemlje in Lega · Poglej več »

Lunin mrk

Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni črti in je Zemlja na sredini.

Novo!!: Oblika Zemlje in Lunin mrk · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Oblika Zemlje in Matematika · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Novo!!: Oblika Zemlje in Meter · Poglej več »

Minuta

Minúta je.

Novo!!: Oblika Zemlje in Minuta · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Novo!!: Oblika Zemlje in Nebesno telo · Poglej več »

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Novo!!: Oblika Zemlje in Nebo · Poglej več »

Nihalo

Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.

Novo!!: Oblika Zemlje in Nihalo · Poglej več »

Nizozemci

Nizozemci (nizozemsko Nederlanders) so prebivalci Nizozemske in nekaterih kolonij.

Novo!!: Oblika Zemlje in Nizozemci · Poglej več »

Obzorje

morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.

Novo!!: Oblika Zemlje in Obzorje · Poglej več »

Ocean

Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (starogrško: Okeanós (Okeánes) - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.

Novo!!: Oblika Zemlje in Ocean · Poglej več »

Olimp

Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in druga najvišja gora na Balkanu.

Novo!!: Oblika Zemlje in Olimp · Poglej več »

Os vrtenja

Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Novo!!: Oblika Zemlje in Os vrtenja · Poglej več »

Otok

Mariborski otok, viden je most s kopnega Križni jami, Slovenija Blejski otok Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.

Novo!!: Oblika Zemlje in Otok · Poglej več »

Paralaksa

Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa (parallagé - sprememba) je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.

Novo!!: Oblika Zemlje in Paralaksa · Poglej več »

Pariz

Paríz (francosko Paris) je glavno mesto in obenem največje mesto v Franciji, glavno mesto osrednje francoske regije Île-de-France.

Novo!!: Oblika Zemlje in Pariz · Poglej več »

Peru

Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.

Novo!!: Oblika Zemlje in Peru · Poglej več »

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitagora (tudi Pitagoras) (Pitagóras), starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Novo!!: Oblika Zemlje in Pitagora · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Oblika Zemlje in Planet · Poglej več »

Plinij

Plinij (latinsko Plinius) ima več pomenov.

Novo!!: Oblika Zemlje in Plinij · Poglej več »

Poldnevnik

Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.

Novo!!: Oblika Zemlje in Poldnevnik · Poglej več »

Portugalci

Portugalci je etnična skupina oz.

Novo!!: Oblika Zemlje in Portugalci · Poglej več »

Pravokotnost

pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.

Novo!!: Oblika Zemlje in Pravokotnost · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Novo!!: Oblika Zemlje in Prostornina · Poglej več »

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in pokrajine Rim.

Novo!!: Oblika Zemlje in Rim · Poglej več »

Rimini

Rimini je mesto v italijanski deželi Emilija - Romanja in prestolnica province Rimini.

Novo!!: Oblika Zemlje in Rimini · Poglej več »

Ruđer Josip Bošković

Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.

Novo!!: Oblika Zemlje in Ruđer Josip Bošković · Poglej več »

Rusi

Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.

Novo!!: Oblika Zemlje in Rusi · Poglej več »

Satelit

Prvi satelit Sputnik 4. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.

Novo!!: Oblika Zemlje in Satelit · Poglej več »

Severni tečaj

Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj. Séverni tečáj ali Séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji.

Novo!!: Oblika Zemlje in Severni tečaj · Poglej več »

Sferoid

Nastanek sploščenega sfreroida. Elipsa se vrti okrog krajše osi. Sferoid je ploskev drugega reda, ki se jo dobi z vrtenjem elipse okrog ene izmed njenih glavnih (velika in mala os) osi.

Novo!!: Oblika Zemlje in Sferoid · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Novo!!: Oblika Zemlje in Sila · Poglej več »

Simetrija

Simetríja (starogrško: symmetría - somernost, pravilno razmerje, skladnost, mera) je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.

Novo!!: Oblika Zemlje in Simetrija · Poglej več »

Sloni

Sloni (znanstveno ime Elephantidae) so družina živali v redu trobčarjev (Proboscidea) iz razreda sesalcev (Mammalia). V družino slonov spadajo tri še živeče vrste, ki jim grozi izumrtje: afriški gozdni slon, afriški savanski slon in azijski slon (znan tudi kot indijski slon).

Novo!!: Oblika Zemlje in Sloni · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Novo!!: Oblika Zemlje in Snov · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Oblika Zemlje in Sonce · Poglej več »

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Novo!!: Oblika Zemlje in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »

Struktura Zemlje

Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje sestoji iz notranjih sfer, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.

Novo!!: Oblika Zemlje in Struktura Zemlje · Poglej več »

Teža

Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.

Novo!!: Oblika Zemlje in Teža · Poglej več »

Telo

Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.

Novo!!: Oblika Zemlje in Telo · Poglej več »

Točka

Tóčka ima več pomenov.

Novo!!: Oblika Zemlje in Točka · Poglej več »

Ura na nihalo

Ura na nihalo Úra na nihálo (nihalna ura ali ura nihalka) je mehanska naprava za merjenje časa z nihalom.

Novo!!: Oblika Zemlje in Ura na nihalo · Poglej več »

Valj

Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.

Novo!!: Oblika Zemlje in Valj · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Oblika Zemlje in Vesolje · Poglej več »

Vzhod

Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.

Novo!!: Oblika Zemlje in Vzhod · Poglej več »

Vzporednik

Vzporedniki, zeleno je ekvator. Vzporédniki (tudi paraléle) so ekvatorju vzporedne navidezne krožnice na Zemljini površini, ki se zmanjšujejo od ekvatorja proti severu in jugu.

Novo!!: Oblika Zemlje in Vzporednik · Poglej več »

Zahod

Vetrnica Zahod je ena od štirih glavnih strani neba.

Novo!!: Oblika Zemlje in Zahod · Poglej več »

Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

Novo!!: Oblika Zemlje in Zemeljsko površje · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Oblika Zemlje in Zemlja · Poglej več »

Zemljepisna širina

Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.

Novo!!: Oblika Zemlje in Zemljepisna širina · Poglej več »

Zemljin polmer

Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r⊕, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.

Novo!!: Oblika Zemlje in Zemljin polmer · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Novo!!: Oblika Zemlje in Znanost · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Oblika Zemlje in Zvezda · Poglej več »

1519

1519 (MDXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Oblika Zemlje in 1519 · Poglej več »

1522

1522 (MDXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Oblika Zemlje in 1522 · Poglej več »

1672

1672 (MDCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Oblika Zemlje in 1672 · Poglej več »

1673

1673 (MDCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Oblika Zemlje in 1673 · Poglej več »

17. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.

Novo!!: Oblika Zemlje in 17. stoletje · Poglej več »

1700

1700 (MDCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je pričelo na ponedeljek.

Novo!!: Oblika Zemlje in 1700 · Poglej več »

1743

1743 (MDCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Oblika Zemlje in 1743 · Poglej več »

1750

1750 (MDCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Oblika Zemlje in 1750 · Poglej več »

1792

1792 (MDCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Oblika Zemlje in 1792 · Poglej več »

1799

1799 (MDCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Oblika Zemlje in 1799 · Poglej več »

18. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.

Novo!!: Oblika Zemlje in 18. stoletje · Poglej več »

1842

1842 (MDCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Oblika Zemlje in 1842 · Poglej več »

1859

1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Oblika Zemlje in 1859 · Poglej več »

1873

1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Oblika Zemlje in 1873 · Poglej več »

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Novo!!: Oblika Zemlje in 19. stoletje · Poglej več »

1957

1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Oblika Zemlje in 1957 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »