Hitreje kot brskalnik!
98 odnosi: Alexis Claude Clairaut, Anaksimander, Andi, Antična Grčija, Antika, Apsidna točka, Arhimed, Aristotel, Asirci, Astronomija, Avstralija, Babilonija, Celina, Centrifugalna sila, Centripetalna sila, Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord, Christiaan Huygens, Dubrovnik, Dunkerque, Ekvator, Elipsa, Elipsoid, Evdoks, Ferdinand Magellan, Francoska akademija znanosti, Francoska Gvajana, Francoska revolucija, Francozi, Geoid, Gibanje Zemlje, Giovanni Domenico Cassini, Gostota, Indija, Indijski ocean, Isaac Newton, Italijanščina, Jacques Cassini, Jean Richer, Južni tečaj, Karta, Kartografija, Krogla, Kulminacija, Lega, Lunin mrk, Matematika, Meter, Nebesno telo, Nebo, Nihalo, ..., Nizozemci, Obzorje, Ocean, Olimp, Os vrtenja, Otok, Paralaksa, Pariz, Peru, Pitagora, Planet, Plinij, Poldnevnik, Portugalci, Pravokotnost, Prostornina, Rim, Rimini, Ruđer Josip Bošković, Rusi, Satelit, Sápmi, Severni tečaj, Sferoid, Sila, Simetrija, Sloni, Snov, Sonce, Splošni gravitacijski zakon, Struktura Zemlje, Teža, Telo, Točka, Toise, Ura na nihalo, Valj, Vesolje, Vzhod, Vzporednik, Zahod, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljepisna širina, Zemljin polmer, Znanost, Zvezda, 17. stoletje. Razširi indeks (48 več) »
Alexis Claude Clairaut
Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.
Novo!!: Oblika Zemlje in Alexis Claude Clairaut · Poglej več »
Anaksimander
Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.
Novo!!: Oblika Zemlje in Anaksimander · Poglej več »
Andi
Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.
Novo!!: Oblika Zemlje in Andi · Poglej več »
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Novo!!: Oblika Zemlje in Antična Grčija · Poglej več »
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Novo!!: Oblika Zemlje in Antika · Poglej več »
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Novo!!: Oblika Zemlje in Apsidna točka · Poglej več »
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Novo!!: Oblika Zemlje in Arhimed · Poglej več »
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Novo!!: Oblika Zemlje in Aristotel · Poglej več »
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Novo!!: Oblika Zemlje in Asirci · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Oblika Zemlje in Astronomija · Poglej več »
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Novo!!: Oblika Zemlje in Avstralija · Poglej več »
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Novo!!: Oblika Zemlje in Babilonija · Poglej več »
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Novo!!: Oblika Zemlje in Celina · Poglej več »
Centrifugalna sila
Centrifugálna síla (tudi sredobéžna síla, latinsko centrum - središče + fugere - bežati, izogibati se; fugare - pognati v beg, pregnati) je navidezna sila, ki se pojavi na telesih v neinercialnem opazovalnem sistemu, podvrženem krožnemu gibanju.
Novo!!: Oblika Zemlje in Centrifugalna sila · Poglej več »
Centripetalna sila
Centripetálna síla (tudi rádialna síla; oznaka Fc) je sila, ki deluje pri kroženju in ukrivlja tir krožečega telesa.
Novo!!: Oblika Zemlje in Centripetalna sila · Poglej več »
Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord
Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord, francoski škof, politik in diplomat, * 2. februar 1754, Pariz, † 17. maj 1838, Pariz.
Novo!!: Oblika Zemlje in Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord · Poglej več »
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Novo!!: Oblika Zemlje in Christiaan Huygens · Poglej več »
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Novo!!: Oblika Zemlje in Dubrovnik · Poglej več »
Dunkerque
Zvonik Beffroi, Dunkerque Dunkerque (nizozemsko Duinkerke) je pristaniško mesto in občina v severnem delu Francije, v departmaju Nord ob Dovrski ožini in okoli 10 km od meje Francije z Belgijo.
Novo!!: Oblika Zemlje in Dunkerque · Poglej več »
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Novo!!: Oblika Zemlje in Ekvator · Poglej več »
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Novo!!: Oblika Zemlje in Elipsa · Poglej več »
Elipsoid
Elipsoid z osmi ''(a, b, c).
Novo!!: Oblika Zemlje in Elipsoid · Poglej več »
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Novo!!: Oblika Zemlje in Evdoks · Poglej več »
Ferdinand Magellan
Ferdinand Magellan, portugalski pomorščak in raziskovalec, * 1480, Sabrosa, Portugalska, † 27. april 1521, otok Mactan, Filipini.
Novo!!: Oblika Zemlje in Ferdinand Magellan · Poglej več »
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Novo!!: Oblika Zemlje in Francoska akademija znanosti · Poglej več »
Francoska Gvajana
Francoska Gvajana (francosko Guyane française, uradno Guyane) je francoski čezmorski departma v Južni Ameriki.
Novo!!: Oblika Zemlje in Francoska Gvajana · Poglej več »
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Novo!!: Oblika Zemlje in Francoska revolucija · Poglej več »
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Novo!!: Oblika Zemlje in Francozi · Poglej več »
Geoid
Geoíd je ekvipotencialna ploskev, ki približno sovpada s srednjo gladino oceanov.
Novo!!: Oblika Zemlje in Geoid · Poglej več »
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Novo!!: Oblika Zemlje in Gibanje Zemlje · Poglej več »
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Novo!!: Oblika Zemlje in Giovanni Domenico Cassini · Poglej več »
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Novo!!: Oblika Zemlje in Gostota · Poglej več »
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Novo!!: Oblika Zemlje in Indija · Poglej več »
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Novo!!: Oblika Zemlje in Indijski ocean · Poglej več »
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Novo!!: Oblika Zemlje in Isaac Newton · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Oblika Zemlje in Italijanščina · Poglej več »
Jacques Cassini
Jacques Cassini II., francoski astronom in geograf, * 8. februar 1677, Pariz, Francija, † 18. april 1756, Thury pri Clermontu, Francija.
Novo!!: Oblika Zemlje in Jacques Cassini · Poglej več »
Jean Richer
Jean Richer, francoski astronom, * 1630, Francija, † 1696, Pariz.
Novo!!: Oblika Zemlje in Jean Richer · Poglej več »
Južni tečaj
Júžni tečáj ali Júžni pól je najjužnejša točka na Zemlji.
Novo!!: Oblika Zemlje in Južni tečaj · Poglej več »
Karta
Karta (ali kartica) ima lahko več pomenov.
Novo!!: Oblika Zemlje in Karta · Poglej več »
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Novo!!: Oblika Zemlje in Kartografija · Poglej več »
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Novo!!: Oblika Zemlje in Krogla · Poglej več »
Kulminacija
Kulminacija je v astronomiji trenutek (čas), ko nebesno telo pri svojem gibanju po nebesni krogli doseže največjo (najnižjo) altitudo nad (pod) horizontom.
Novo!!: Oblika Zemlje in Kulminacija · Poglej več »
Lega
Léga ima več pomenov.
Novo!!: Oblika Zemlje in Lega · Poglej več »
Lunin mrk
Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.
Novo!!: Oblika Zemlje in Lunin mrk · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Oblika Zemlje in Matematika · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: Oblika Zemlje in Meter · Poglej več »
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Novo!!: Oblika Zemlje in Nebesno telo · Poglej več »
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Novo!!: Oblika Zemlje in Nebo · Poglej več »
Nihalo
Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.
Novo!!: Oblika Zemlje in Nihalo · Poglej več »
Nizozemci
Nizozemci (nizozemsko Nederlanders) so prebivalci Nizozemske in nekaterih kolonij.
Novo!!: Oblika Zemlje in Nizozemci · Poglej več »
Obzorje
morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.
Novo!!: Oblika Zemlje in Obzorje · Poglej več »
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Novo!!: Oblika Zemlje in Ocean · Poglej več »
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Novo!!: Oblika Zemlje in Olimp · Poglej več »
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Novo!!: Oblika Zemlje in Os vrtenja · Poglej več »
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Novo!!: Oblika Zemlje in Otok · Poglej več »
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Novo!!: Oblika Zemlje in Paralaksa · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Oblika Zemlje in Pariz · Poglej več »
Peru
Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.
Novo!!: Oblika Zemlje in Peru · Poglej več »
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Novo!!: Oblika Zemlje in Pitagora · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: Oblika Zemlje in Planet · Poglej več »
Plinij
Plinij (latinsko Plinius) ima več pomenov.
Novo!!: Oblika Zemlje in Plinij · Poglej več »
Poldnevnik
Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.
Novo!!: Oblika Zemlje in Poldnevnik · Poglej več »
Portugalci
Portugalci je etnična skupina oz.
Novo!!: Oblika Zemlje in Portugalci · Poglej več »
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Novo!!: Oblika Zemlje in Pravokotnost · Poglej več »
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Novo!!: Oblika Zemlje in Prostornina · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Oblika Zemlje in Rim · Poglej več »
Rimini
Rimini je italijansko obmorsko mesto in glavno mesto pokrajine Rimini v italijanski deželi Emilija - Romanja.
Novo!!: Oblika Zemlje in Rimini · Poglej več »
Ruđer Josip Bošković
Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.
Novo!!: Oblika Zemlje in Ruđer Josip Bošković · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Oblika Zemlje in Rusi · Poglej več »
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Novo!!: Oblika Zemlje in Satelit · Poglej več »
Sápmi
Sápmi je kulturna regija, ki jo tradicionalno naseljuje ljudstvo Sami.
Novo!!: Oblika Zemlje in Sápmi · Poglej več »
Severni tečaj
Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj. Séverni tečáj ali séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji.
Novo!!: Oblika Zemlje in Severni tečaj · Poglej več »
Sferoid
Nastanek sploščenega sfreroida. Elipsa se vrti okrog krajše osi. Sferoid je ploskev drugega reda, ki se jo dobi z vrtenjem elipse okrog ene izmed njenih glavnih (velika in mala os) osi.
Novo!!: Oblika Zemlje in Sferoid · Poglej več »
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Novo!!: Oblika Zemlje in Sila · Poglej več »
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Novo!!: Oblika Zemlje in Simetrija · Poglej več »
Sloni
Elephantidae je družina velikih rastlinojedih proboscidnih sesalcev, ki jih skupaj imenujemo sloni in mamuti.
Novo!!: Oblika Zemlje in Sloni · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Oblika Zemlje in Snov · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Oblika Zemlje in Sonce · Poglej več »
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Novo!!: Oblika Zemlje in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »
Struktura Zemlje
Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje se nanaša na koncentrične sferične plasti, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.
Novo!!: Oblika Zemlje in Struktura Zemlje · Poglej več »
Teža
Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.
Novo!!: Oblika Zemlje in Teža · Poglej več »
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Novo!!: Oblika Zemlje in Telo · Poglej več »
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Novo!!: Oblika Zemlje in Točka · Poglej več »
Toise
Toise (simbol T) je merska enota za dolžino, površino in prostornino, ki izvira iz predrevolucionarne Francije.
Novo!!: Oblika Zemlje in Toise · Poglej več »
Ura na nihalo
Ura na nihalo Úra na nihálo (nihalna ura ali ura nihalka) je mehanska naprava za merjenje časa z nihalom.
Novo!!: Oblika Zemlje in Ura na nihalo · Poglej več »
Valj
Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.
Novo!!: Oblika Zemlje in Valj · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Oblika Zemlje in Vesolje · Poglej več »
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Novo!!: Oblika Zemlje in Vzhod · Poglej več »
Vzporednik
Vzporedniki, zeleno je ekvator. Vzporédniki (tudi paraléle) so ekvatorju vzporedne navidezne krožnice na Zemljini površini.
Novo!!: Oblika Zemlje in Vzporednik · Poglej več »
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Novo!!: Oblika Zemlje in Zahod · Poglej več »
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Novo!!: Oblika Zemlje in Zemeljsko površje · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Oblika Zemlje in Zemlja · Poglej več »
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Novo!!: Oblika Zemlje in Zemljepisna širina · Poglej več »
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Novo!!: Oblika Zemlje in Zemljin polmer · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Oblika Zemlje in Znanost · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: Oblika Zemlje in Zvezda · Poglej več »
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Novo!!: Oblika Zemlje in 17. stoletje · Poglej več »
