Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Friedrich Wilhelm Bessel in Osončje

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Friedrich Wilhelm Bessel in Osončje

Friedrich Wilhelm Bessel vs. Osončje

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija). Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Podobnosti med Friedrich Wilhelm Bessel in Osončje

Friedrich Wilhelm Bessel in Osončje še 30 stvari v skupni (v Unijapedija): Alfa Kentavra, Asteroid, Asteroidni pas, Astronomija, Bela pritlikavka, Elipsa, Fizika, Giuseppe Piazzi, Gostota, Halleyjev komet, Isaac Newton, Johannes Kepler, Jupiter, Komet, Kroženje, Luna, Neptun, Nikolaj Kopernik, Planet, Planet X, Saturn, Sonce, Svetlobno leto, Tir, Udarni krater, Uran (planet), Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Vesolje, Zemlja, Zvezda.

Alfa Kentavra

Alfa Kentavra (α Kentavra / α Cen), znana tudi kot Rigil Kentaurus, Rigil Kent ali Toliman, je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra.

Alfa Kentavra in Friedrich Wilhelm Bessel · Alfa Kentavra in Osončje · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Asteroid in Friedrich Wilhelm Bessel · Asteroid in Osončje · Poglej več »

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Asteroidni pas in Friedrich Wilhelm Bessel · Asteroidni pas in Osončje · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Astronomija in Friedrich Wilhelm Bessel · Astronomija in Osončje · Poglej več »

Bela pritlikavka

Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.

Bela pritlikavka in Friedrich Wilhelm Bessel · Bela pritlikavka in Osončje · Poglej več »

Elipsa

Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.

Elipsa in Friedrich Wilhelm Bessel · Elipsa in Osončje · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Friedrich Wilhelm Bessel · Fizika in Osončje · Poglej več »

Giuseppe Piazzi

Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.

Friedrich Wilhelm Bessel in Giuseppe Piazzi · Giuseppe Piazzi in Osončje · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Friedrich Wilhelm Bessel in Gostota · Gostota in Osončje · Poglej več »

Halleyjev komet

Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.

Friedrich Wilhelm Bessel in Halleyjev komet · Halleyjev komet in Osončje · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Friedrich Wilhelm Bessel in Isaac Newton · Isaac Newton in Osončje · Poglej več »

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Friedrich Wilhelm Bessel in Johannes Kepler · Johannes Kepler in Osončje · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Friedrich Wilhelm Bessel in Jupiter · Jupiter in Osončje · Poglej več »

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Friedrich Wilhelm Bessel in Komet · Komet in Osončje · Poglej več »

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Friedrich Wilhelm Bessel in Kroženje · Kroženje in Osončje · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Friedrich Wilhelm Bessel in Luna · Luna in Osončje · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Friedrich Wilhelm Bessel in Neptun · Neptun in Osončje · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Friedrich Wilhelm Bessel in Nikolaj Kopernik · Nikolaj Kopernik in Osončje · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Friedrich Wilhelm Bessel in Planet · Osončje in Planet · Poglej več »

Planet X

Planet X je domnevni planet za Plutonom.

Friedrich Wilhelm Bessel in Planet X · Osončje in Planet X · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Friedrich Wilhelm Bessel in Saturn · Osončje in Saturn · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Friedrich Wilhelm Bessel in Sonce · Osončje in Sonce · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Friedrich Wilhelm Bessel in Svetlobno leto · Osončje in Svetlobno leto · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Friedrich Wilhelm Bessel in Tir · Osončje in Tir · Poglej več »

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Friedrich Wilhelm Bessel in Udarni krater · Osončje in Udarni krater · Poglej več »

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Friedrich Wilhelm Bessel in Uran (planet) · Osončje in Uran (planet) · Poglej več »

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Friedrich Wilhelm Bessel in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Osončje in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Friedrich Wilhelm Bessel in Vesolje · Osončje in Vesolje · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Friedrich Wilhelm Bessel in Zemlja · Osončje in Zemlja · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Friedrich Wilhelm Bessel in Zvezda · Osončje in Zvezda · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Friedrich Wilhelm Bessel in Osončje

Friedrich Wilhelm Bessel 105 odnose, medtem ko je Osončje 202. Saj imajo skupno 30, indeks Jaccard je 9.77% = 30 / (105 + 202).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Friedrich Wilhelm Bessel in Osončje. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: