Kazalo
22 odnosi: Astronomija, Dan, Deklinacija, Efemeride, Elementi tira, Friedrich Wilhelm Bessel, Julijanski dan, Julijansko leto, Koordinatni sistem, Lastno gibanje, Lega, Mednarodni atomski čas, Nebesno telo, Precesija, Rektascenzija, Težnost, Tropsko leto, Univerzalni koordinirani čas, Zemeljski čas, 1. januar, 1984, 2000.
- Astronomske epohe
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Epoha (astronomija) in Astronomija
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Epoha (astronomija) in Dan
Deklinacija
Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.
Poglej Epoha (astronomija) in Deklinacija
Efemeride
Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.
Poglej Epoha (astronomija) in Efemeride
Elementi tira
Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).
Poglej Epoha (astronomija) in Elementi tira
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Epoha (astronomija) in Friedrich Wilhelm Bessel
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej Epoha (astronomija) in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej Epoha (astronomija) in Julijansko leto
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).
Poglej Epoha (astronomija) in Koordinatni sistem
Lastno gibanje
Barnardove zvezde kaže lego vsakih 5 let v odbdobju med 1985 in 2005 Lástno gíbanje zvezde je meritev spremembe njene lege na nebu skozi časovno obdobje, ko se izključijo vsa nelastna gibanja.
Poglej Epoha (astronomija) in Lastno gibanje
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Epoha (astronomija) in Lega
Mednarodni atomski čas
Mednarodni atomski čas (oznaka TAI iz francoskega imena Temps Atomique International) je zelo natančen časovni standard, ki meri lastni čas na geoidu Zemlje.
Poglej Epoha (astronomija) in Mednarodni atomski čas
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Epoha (astronomija) in Nebesno telo
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Epoha (astronomija) in Precesija
Rektascenzija
Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.
Poglej Epoha (astronomija) in Rektascenzija
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Epoha (astronomija) in Težnost
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Poglej Epoha (astronomija) in Tropsko leto
Univerzalni koordinirani čas
Univerzalni koordinirani čas (po mešanici francoskega izraza temps universel coordonné in angleškega izraza coordinated universal time se zanj uporablja kratica UTC) je mednarodno sprejet standardni čas.
Poglej Epoha (astronomija) in Univerzalni koordinirani čas
Zemeljski čas
Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.
Poglej Epoha (astronomija) in Zemeljski čas
1. januar
1.
Poglej Epoha (astronomija) in 1. januar
1984
1984 (MCMLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Epoha (astronomija) in 1984
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Epoha (astronomija) in 2000
Glej tudi
Astronomske epohe
Prav tako znan kot B1875,0, B1900,0, B1950,0, J2000, J2000,0, J2000.0.