Kazalo
166 odnosi: Abell 12, Al-Kudžandi, Alfa Andromede, Alfa Kentavra, Alkor, Altair, Andromedina galaksija, Antares, Astronomska konstanta, Barnard 68, Barnardova zvezda, C/2019 Y4 (ATLAS), C/2022 E3 (ZTF), Datum, Dorado (ozvezdje), Drakonsko leto, Družina Flora, Družina Gefion, Družina Palas, Družina Vesta, Einsteinov obroč, Ekliptični koordinatni sistem, Elementi tira, Epoha, Eta Gredlja, Eugène Joseph Delporte, Fobos (luna), Friedrich Wilhelm August Argelander, Friedrich Wilhelm Bessel, Galaksija v Trikotniku, Galaktični koordinatni sistem, Gama Berenikinih kodrov, Gliese 777, Gostosevci, Haron (luna), HD 108541, HD 99922, Hi3 Strelca, Hiparh, Hitrost gravitacije, Hoagovo telo, IC 5148, IC 5370, Jata v Devici, Julijanski dan, Jupiter, Kapela (zvezda), Katalog glavnih galaksij, Katalog Henryja Draperja, KIC 8462852, ... Razširi indeks (116 več) »
Abell 12
Abell 12 je planetarna meglica, ki se nahaja v ozvezdju Orion.
Poglej Epoha (astronomija) in Abell 12
Al-Kudžandi
Abu Mahmud Hamid ibn al-Kidr Al-Kudžandi, perzijski (tadžiški) astronom in matematik, * okoli 940, Kudžand (sedaj Tadžikistan), † 1000.
Poglej Epoha (astronomija) in Al-Kudžandi
Alfa Andromede
Alfa Andromede (α Andromede, okrajšano Alfa And ali α And), uradno tudi Alferac je od Sonca oddaljena 97 svetlobnih let in je tudi najsvetlejša zvezda v ozvezdju Andromede.
Poglej Epoha (astronomija) in Alfa Andromede
Alfa Kentavra
Alfa Kentavra (α Kentavra / α Cen), znana tudi kot Rigil Kentaurus, Rigil Kent ali Toliman, je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra.
Poglej Epoha (astronomija) in Alfa Kentavra
Alkor
Alkor (levo) in Mizar Alkor (Alcor, Saidak) je zvezda v bližini Mizarja.
Poglej Epoha (astronomija) in Alkor
Altair
Altair (α Orla (latinizirano v Alfa Orla, okrajšano Alfa Aql, α Aql), je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Orla in dvanajsta najsvetlejša zvezda na nočnem nebu. Trenutno je v G-oblaku—blizu medzvezdnega oblaka, skupka plina in prahu. Altair je zvezda tipa A glavne veje z navidezno magnitudo 0,77 in je eno izmed oglišč asterizma Poletni trikotnik (ostali dve oglišči predstavljata Deneb in Vega)., entry, The Internet Encyclopedia of Science, David Darling.
Poglej Epoha (astronomija) in Altair
Andromedina galaksija
(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.
Poglej Epoha (astronomija) in Andromedina galaksija
Antares
Antares (α Škorpijona (α Sco, α Scorpii)) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijon in ena najsvetlejših na celotnem nočnem nebu.
Poglej Epoha (astronomija) in Antares
Astronomska konstanta
Astronómska konstánta je fizikalna konstanta, ki ima velik pomen v astronomiji.
Poglej Epoha (astronomija) in Astronomska konstanta
Barnard 68
Barnard 68 je molekularni oblak, temna absorpcijska meglica ali Bokova globula proti južnemu ozvezdju Kačenosca in v krajevni Galaksiji na razdalji približno 400 svetlobnih let.
Poglej Epoha (astronomija) in Barnard 68
Barnardova zvezda
Barnardova zvézda je rdeča pritlikavka v ozvezdju Kačenosca, zelo majhne mase, približno 6 svetlobnih let oddaljena od Sonca.
Poglej Epoha (astronomija) in Barnardova zvezda
C/2019 Y4 (ATLAS)
C/2019 Y4 (ATLAS) (ali komet ATLAS) je komet s skoraj-parabolično tirnico, ki ga je 28.
Poglej Epoha (astronomija) in C/2019 Y4 (ATLAS)
C/2022 E3 (ZTF)
C/2022 E3 (ZTF) je dolgoperiodični komet iz Oortovega oblaka, ki ga je 2. marca 2022 odkril program Zwicky Transient Facility (ZTF).
Poglej Epoha (astronomija) in C/2022 E3 (ZTF)
Datum
Datum v koledarju je podatek o nekem dnevu ali dogodku glede na sestav koledarja.
Poglej Epoha (astronomija) in Datum
Dorado (ozvezdje)
Dorado ali Zlata riba je južno ozvezdje.
Poglej Epoha (astronomija) in Dorado (ozvezdje)
Drakonsko leto
Drakonsko leto ali ekliptično leto (tudi leto mrka) je čas, ki ga za opazovalca na Zemlji potrebuje Sonce za prehod med dvema zaporednima istima vozloma Lune.
Poglej Epoha (astronomija) in Drakonsko leto
Družina Flora
Družina Flora je družina asteroidov, ki se nahajajo v notranjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Poglej Epoha (astronomija) in Družina Flora
Družina Gefion
Družina Gefion je družina asteroidov, ki se nahaja v asteroidnem pasu.
Poglej Epoha (astronomija) in Družina Gefion
Družina Palas
Družina Palas je družina asteroidov tipa B, ki se nahajajo v osrednjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Poglej Epoha (astronomija) in Družina Palas
Družina Vesta
Družina Vesta je družina asteroidov, ki se nahajajo v notranjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Poglej Epoha (astronomija) in Družina Vesta
Einsteinov obroč
Einsteinov obróč (tudi Hvolsonov obróč) je v astronomiji pojav v katerem dobimo sliko izvora (galaksija, zvezda) v obliki obroča.
Poglej Epoha (astronomija) in Einsteinov obroč
Ekliptični koordinatni sistem
Definicija ekliptičnih koordinat (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Ekliptični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja ravnino ekliptike.
Poglej Epoha (astronomija) in Ekliptični koordinatni sistem
Elementi tira
Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).
Poglej Epoha (astronomija) in Elementi tira
Epoha
Epoha je lahko.
Poglej Epoha (astronomija) in Epoha
Eta Gredlja
Eta Gredlja (η Car, η Carinae) je dvozvezdje v ozvezdju Gredelj.
Poglej Epoha (astronomija) in Eta Gredlja
Eugène Joseph Delporte
Eugène Joseph Delporte, belgijski astronom, * 10. januar 1882, Genappe, Belgija, † 19. oktober 1955.
Poglej Epoha (astronomija) in Eugène Joseph Delporte
Fobos (luna)
Fóbos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov in je večji od Deimosa.
Poglej Epoha (astronomija) in Fobos (luna)
Friedrich Wilhelm August Argelander
Friedrich Wilhelm August Argelander, nemški astronom, * 22. marec 1799, Memel, Vzhodna Prusija, (sedaj Klajpeda, Litva), † 17. februar 1875, Bonn, Nemčija.
Poglej Epoha (astronomija) in Friedrich Wilhelm August Argelander
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Epoha (astronomija) in Friedrich Wilhelm Bessel
Galaksija v Trikotniku
Galaksija v Trikotniku (znana tudi kot Messier 33, M33 ali NGC 598) je tretja največja spiralna galaksija v Krajevni skupini.
Poglej Epoha (astronomija) in Galaksija v Trikotniku
Galaktični koordinatni sistem
Definicija galaktičnih koordinat (rdeče – gal. longituda, zeleno – gal. latituda) Galaktični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja galaktično ravnino.
Poglej Epoha (astronomija) in Galaktični koordinatni sistem
Gama Berenikinih kodrov
Gama Berenikinih kodrov, latinizirano iz γ Berenikinih kodrov, je enojna oranžna zvezda v severnem ozvezdju Berenikinih kodrov.
Poglej Epoha (astronomija) in Gama Berenikinih kodrov
Gliese 777
Gliese 777, velikokrat označena kot Gl 777 in/ali GJ 777, je rumena podorjakinja oddaljena približno 52 svetlobnih let v ozvezdju Laboda.
Poglej Epoha (astronomija) in Gliese 777
Gostosevci
Gostosevci ali Plejade (Messier 45, M45) so odprta zvezdna kopica v ozvezdju Bika.
Poglej Epoha (astronomija) in Gostosevci
Haron (luna)
Háron (Háron - kruti sijaj) je Plutonov največji doslej odkriti naravni satelit.
Poglej Epoha (astronomija) in Haron (luna)
HD 108541
HD 108541, po Bayerjevem poimenovanju znana tudi kot u Kentavra, je zvezda, ki se nahaja v ozvezdju Kentavra, znana je tudi kot HR 4748.
Poglej Epoha (astronomija) in HD 108541
HD 99922
HD 99922 je dvojna zvezda v ozvezdju Čaše.
Poglej Epoha (astronomija) in HD 99922
Hi3 Strelca
Hi3 Strelca, (mednarodno Hi3 Sagittarii ali χ3 Sagittarii) je Soncu podobna, oranžno nasičena zvezda v zodiakalnem ozvezdju Strelca.
Poglej Epoha (astronomija) in Hi3 Strelca
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Epoha (astronomija) in Hiparh
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Poglej Epoha (astronomija) in Hitrost gravitacije
Hoagovo telo
Hoagovo telo je obročasta galaksija v ozvezdju Kače.
Poglej Epoha (astronomija) in Hoagovo telo
IC 5148
IC 5148 je planetarna meglica v ozvezdju Žerjava in leži približno eno stopinjo zahodno od zvezde Lambda Žerjava.
Poglej Epoha (astronomija) in IC 5148
IC 5370
IC 5370 je galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Epoha (astronomija) in IC 5370
Jata v Devici
Jata v Devici je jata galaksij s središčem oddaljenim 53.8 ± 0.3 Mly od Zemlje v ozvezdju Device.
Poglej Epoha (astronomija) in Jata v Devici
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej Epoha (astronomija) in Julijanski dan
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Epoha (astronomija) in Jupiter
Kapela (zvezda)
Kapela ali α Voznika je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Voznika, šesta najsvetlejša zvezda nočnega neba in tretja najsvetlejša zvezda severne nebesne poloble, tik za Arkturjem in Vego.
Poglej Epoha (astronomija) in Kapela (zvezda)
Katalog glavnih galaksij
Katalog glavnih galaksij (izvirno; mednarodna okrajšava PGC) je astronomski katalog objavljen leta 1989.
Poglej Epoha (astronomija) in Katalog glavnih galaksij
Katalog Henryja Draperja
Katalog Henryja Draperja (HD) je astronomski zvezdni katalog, ki je bil objavljen med letoma 1918 in 1924.
Poglej Epoha (astronomija) in Katalog Henryja Draperja
KIC 8462852
KIC 8462852.
Poglej Epoha (astronomija) in KIC 8462852
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Poglej Epoha (astronomija) in Koledar
Lastni elementi tira
a.e.. Lastni elementi tira so vrsta elemetov, ki opisujejo tir nebesnega telesa tako, da elementi ostajajo nespremenjeni tudi v astronomsko dolgih obdobjih.
Poglej Epoha (astronomija) in Lastni elementi tira
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Epoha (astronomija) in Leto
Lunina tirnica
Lunin tir (ali Lunina tirnica) je pot Lune okrog Zemlje v sistemu Zemlja – Luna.
Poglej Epoha (astronomija) in Lunina tirnica
Maffei 1
Maffei 1 ali Maffei I je velika eliptična galaksija (tip E ali S0) v ozvezdju Kasiopeje.
Poglej Epoha (astronomija) in Maffei 1
Magellanov most
Magellanov most je tok nevtralnega vodika, ki povezuje Veliki in Mali Magellanov oblak.
Poglej Epoha (astronomija) in Magellanov most
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Epoha (astronomija) in Merkur
Messier 100
Messier 100 (tudi M100 in NGC 4321) je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Berenikinih kodrov.
Poglej Epoha (astronomija) in Messier 100
Messier 32
Messier 32 (tudi M32 in NGC 221) je pritikava eliptična galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Epoha (astronomija) in Messier 32
Messier 5
Messier 5 je kroglasta zvezdna kopica v ozvezdju Kače.
Poglej Epoha (astronomija) in Messier 5
Messier 94
Messier 94 (znana tudi kot M94 ali NGC 4736), je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Lovskih psov.
Poglej Epoha (astronomija) in Messier 94
Mira (zvezda)
AAVSO Mira, znana tudi kot Omikron Kita, je rdeča orjakinja približno 200-400 svetlobnih let proč, njena starost pa je ocenjena na 6 milijard let.
Poglej Epoha (astronomija) in Mira (zvezda)
Mlaj (Luna)
Slika Lune posneta ob približno mlaju. Tedaj je obsevana samo od zvezd in Zemlje. V astronomiji je mlaj ali nova luna prva lunina faza, ko imata Luna in Sonce enako ekliptično dolžino.
Poglej Epoha (astronomija) in Mlaj (Luna)
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Poglej Epoha (astronomija) in Nagib vrtilne osi
Navidezna lega Sonca
W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.
Poglej Epoha (astronomija) in Navidezna lega Sonca
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Epoha (astronomija) in Neptun
NGC 1
NGC 1 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Pegaza severno od galaksije NGC 2 in južno od glavne zvezde Andromede, Alferaca.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 1
NGC 10
NGC 10 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Kiparja.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 10
NGC 1000
NGC 1000 je eliptična galaksija, ki se nahaja v ozvezdju Andromede.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 1000
NGC 11
NGC 11 je spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 11
NGC 12
NGC 12 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 12
NGC 13
NGC 13 je spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 13
NGC 14
NGC 14 je nepravilna galaksija v ozvezdju Pegaza.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 14
NGC 15
NGC 15 je spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 15
NGC 16
NGC 16 je lečasta galaksija v ozvezdju Pegaza.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 16
NGC 17
NGC 17 je spiralna galaksija v ozvezdju Kita.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 17
NGC 18
NGC 18 je dvojna zvezda v ozvezdju Pegaza.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 18
NGC 19
NGC 19 je prečkasta spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 19
NGC 2
NGC 2 je spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza južno od galaksije NGC 1 in glavne zvezde Andromede, Alferaca.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 2
NGC 21
NGC 21 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 21
NGC 22
NGC 21 je spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 22
NGC 23
NGC 23 je prečkasta spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 23
NGC 24
NGC 24 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Kiparja.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 24
NGC 25
NGC 25 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Feniksa.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 25
NGC 26
NGC 26 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Pegaza.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 26
NGC 27
NGC 27 je spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 27
NGC 28
NGC 28 je eliptična galaksija v ozvezdju Feniksa.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 28
NGC 3
NGC 3 je lečasta galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 3
NGC 30
NGC 30 je dvojna zvezda v ozvezdju Pegaza.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 30
NGC 31
NGC 28 je prečkasta spiralna galaksija v ozvezdju Feniksa.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 31
NGC 32
NGC 32 je dvojna zvezda v ozvezdju Pegaza.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 32
NGC 33
NGC 33 je dvojna zvezda (F6 in F4) v ozvezdju Rib.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 33
NGC 35
NGC 35 je spiralna galaksija v ozvezdju Kita.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 35
NGC 36
NGC 36 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 36
NGC 37
NGC 37 je lečasta galaksija v ozvezdju Feniksa.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 37
NGC 38
NGC 38 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Rib.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 38
NGC 39
NGC 39 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Andromede.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 39
NGC 4
NGC 4 je lečasta galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 4
NGC 40
NGC 40 (znana tudi kot Metuljček) je planetarna meglica v ozvezdju Kefeja.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 40
NGC 4013
NGC 4013 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Velikega medveda.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 4013
NGC 41
NGC 41 je spiralna galaksija v ozvedju Pegaza.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 41
NGC 43
NGC 43 je lečasta galaksija v ozvezdju Andromeda.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 43
NGC 450
NGC 450 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Kita.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 450
NGC 4565
NGC 4565 (znana tudi kot galaksija Igla ali Caldwell 38) je spiralna galaksija, ki je postavljena na rob, od nas pa je oddaljena 30 do 50 milijonov svetlobnih let v ozvezdju Berenikini kodri.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 4565
NGC 4754
NGC 4754 je lečasta galaksija, ki je od nas oddaljena 53 milijon svetlobnih let v ozvezdju Device.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 4754
NGC 5
NGC 5 je eliptična galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 5
NGC 6
NGC 6 je eliptična galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 6
NGC 7
NGC 7 je prečkasta spiralna galaksija v ozvezdju Kiparja.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 7
NGC 7010
NGC 7010 je masivna eliptična galaksija na razdalji približno 365 milijonov svetlobnih let od Zemlje v ozvezdju Vodnarja.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 7010
NGC 7836
NGC 7836 je nepravilna ali spiralna galaksija, ki se od nas nahaja okoli 260 milijon svetlobnih let stran v ozvezdju Andromeda.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 7836
NGC 8
NGC 8 je dvojna zvezda v ozvezdju Pegaza.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 8
NGC 891
NGC 891 (znana tudi kot Caldwell 23 ali Silver Sliver Galaxy) je spiralna galaksija brez prečke, ki je postavljena na rob in je od nas oddaljena 30 milijonov svetlobnih let v ozvezdju Andromeda.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 891
NGC 9
NGC 9 je spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza.
Poglej Epoha (astronomija) in NGC 9
Ničelni poldnevnik
Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.
Poglej Epoha (astronomija) in Ničelni poldnevnik
Orionova meglica
Panoramska slika središča meglice, kot jo je novembra 2003 posnel vesoljski teleskop Hubble. Vidno polje obsega približno 2,5 svetlobnih let. Na sredini levo je vidna kopica Trapez. ''Vir:NASA''. Oriónova meglíca (tudi Velíka meglíca, Oriónov mèč in znana tudi kot Messier 42, M42 ali NGC 1976) je difuzna (emisijska) meglica v ozvezdju Oriona.
Poglej Epoha (astronomija) in Orionova meglica
Orlova meglica
Orlóva meglíca (tudi Ôrlova ~; znana tudi kot Messier 16, M16 ali NGC 6611) je mlada razsuta kopica v ozvezdju Kače.
Poglej Epoha (astronomija) in Orlova meglica
PGC 1
PGC 1 je nepravilna galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Epoha (astronomija) in PGC 1
PGC 10
PGC 10 je eliptična galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Epoha (astronomija) in PGC 10
PGC 11
PGC 11 je lečasta galaksija v ozvezdju Oktanta.
Poglej Epoha (astronomija) in PGC 11
PGC 12
PGC 12 je spiralna galaksija v ozvezdju Kita.
Poglej Epoha (astronomija) in PGC 12
PGC 13
PGC 13 je galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Epoha (astronomija) in PGC 13
PGC 14
PGC 14 je eliptična galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Epoha (astronomija) in PGC 14
PGC 15
PGC 15 je spiralna galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Epoha (astronomija) in PGC 15
PGC 16
PGC 16 je spiralna galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Epoha (astronomija) in PGC 16
PGC 2
PGC 2 je prečkasta spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.
Poglej Epoha (astronomija) in PGC 2
PGC 212475
PGC 212475 je galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Epoha (astronomija) in PGC 212475
PGC 3
PGC 3 je spiralna galaksija v ozvezdju Kita.
Poglej Epoha (astronomija) in PGC 3
PGC 4
PGC 4 je spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza.
Poglej Epoha (astronomija) in PGC 4
PGC 6
PGC 6 je lečasta galaksija v ozvezdju Pegaza.
Poglej Epoha (astronomija) in PGC 6
PGC 7
PGC 7 je eliptična galaksija v ozvezdju Rib.
Poglej Epoha (astronomija) in PGC 7
PGC 8
PGC 8 je galaksija v ozvezdju Oktanta.
Poglej Epoha (astronomija) in PGC 8
PGC 9
PGC 9 je galaksija v ozvezdju Oktanta.
Poglej Epoha (astronomija) in PGC 9
Pipa (meglica)
Pipa (tudi Barnard 59, 65, 66, 67 in 78) je temna meglica v ozvezdju Kačenosca in del meglice Temni konj.
Poglej Epoha (astronomija) in Pipa (meglica)
Planetarna meglica M2-9
Minkowski 2-9, okrajšava M2-9 (tudi Metulj Minkowskega, Meglica Krila metulja ali kar Metúljasta meglíca in Meglica Dvojni curek) je planetarna meglica v ozvezdju Kačenosca.
Poglej Epoha (astronomija) in Planetarna meglica M2-9
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Poglej Epoha (astronomija) in Pluton
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Epoha (astronomija) in Precesija enakonočij
Pulzar
Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.
Poglej Epoha (astronomija) in Pulzar
R136a1
R136a1 je najmasivnejša zvezda, ki so jo odkrili do sedaj, z 265 Sončevimi masami, ter tudi zvezda z največjim absolutnim izsevom, enakim 10.000.000 Sončevega.
Poglej Epoha (astronomija) in R136a1
Rakovica (meglica)
Rákovica (tudi Rákova meglíca, Messier 1, M1, NGC 1952 ali Bik A) je telo, ki ga je Charles Messier 12.
Poglej Epoha (astronomija) in Rakovica (meglica)
Ročka (meglica)
Rôčka (znana tudi kot Messier 27, M27 ali NGC 6853) je planetarna meglica v ozvezdju Lisičke, od Sonca oddaljena približno 417 parsekov, oziroma 1360 svetlobnih let.
Poglej Epoha (astronomija) in Ročka (meglica)
Rozeta (meglica)
Rozeta (znana tudi kot Caldwell 49), je veliko, okroglo področje H II blizu roba orjaškega molekularnega oblaka v Samorogu.
Poglej Epoha (astronomija) in Rozeta (meglica)
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Epoha (astronomija) in Saturn
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Epoha (astronomija) in Sekunda
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Epoha (astronomija) in Seznam astronomskih vsebin
Seznam najbližjih zvezd
Sonca Seznam najbližjih zvezd glede na Sonce, oziroma Zemljo.
Poglej Epoha (astronomija) in Seznam najbližjih zvezd
Seznam ozvezdij po površini
Vodna kača je največje ozvezdje po površini. V spodnji tabeli je razvrščenih 88 sodobnih ozvezdij, razvrščenih po prostorskem kotu, ki ga zasedajo na nebu, izraženem v kvadratnih stopinjah in steradianih.
Poglej Epoha (astronomija) in Seznam ozvezdij po površini
Seznam teles NGC (1–1000)
To je seznam teles NGC 1–1000 iz Novega splošnega kataloga (NGC).
Poglej Epoha (astronomija) in Seznam teles NGC (1–1000)
Sirij
HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.
Poglej Epoha (astronomija) in Sirij
Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16.
Poglej Epoha (astronomija) in Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
SMACS J0723.3-7327
SMACS J0723.3-7327 je jata galaksij s pravilno razdaljo 5,12 milijarde svetlobnih let znotraj južnega ozvezdja Leteče ribe (RA/Dec.
Poglej Epoha (astronomija) in SMACS J0723.3-7327
Sončnica (galaksija)
Sončnica, poznana tudi kot Messier 63, M63 ali NGC 5055, je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Lovskih psov.
Poglej Epoha (astronomija) in Sončnica (galaksija)
Stephanov kvintet
Stephanov kvintet v ozvezdju Pegaza je vidni skupek petih galaksij, od katerih jih štiri tvori prvo odkrito strnjeno galaktično skupino.
Poglej Epoha (astronomija) in Stephanov kvintet
Strelec A*
Strelcu. Z rdečimi pikami so označene glavne zvezde ozvezdja. Strelec A* (Sagittarius A*, okrajšava Sgr A*) je svetel in zelo gost vir radijskega sevanja v središču naše Galaksije kot del večjega astronomskega pojava v tem območju (Strelec A) na razdalji 26.000 svetlobnih let.
Poglej Epoha (astronomija) in Strelec A*
Supergalaktični koordinatni sistem
Supergalaktični koordinatni sistem ali nadgalaktični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja nadgalaktično ravnino.
Poglej Epoha (astronomija) in Supergalaktični koordinatni sistem
Tau2 Eridana
Tau² Eridana (τ² Eridani, krajše Tau² Eri, τ² Eri), tudi Angetenar, je zvezda v ozvezdju Eridana.
Poglej Epoha (astronomija) in Tau2 Eridana
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Poglej Epoha (astronomija) in Tropsko leto
UGC 4305
UGC 4305 (tudi Holmberg II) je pritlikava galaksija v ozvezdju Velikega medveda.
Poglej Epoha (astronomija) in UGC 4305
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.
Poglej Epoha (astronomija) in Ulug Beg
Vega (zvezda)
Vega (α Lyr, α Lyrae, Alfa Lire) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire, 5.
Poglej Epoha (astronomija) in Vega (zvezda)
Veliki Magellanov oblak
Veliki Magellanov oblak je bližnja satelitska galaksija naši Galaksiji.
Poglej Epoha (astronomija) in Veliki Magellanov oblak
Vrstni datum
Vrstni datum je koledarski datum, ki je ponavadi sestavljen iz leta in zaporednega dneva leta med 1 in 366 (začne se na 1. januar), v nekaterih primerih se lahko leto izpusti.
Poglej Epoha (astronomija) in Vrstni datum
VY Velikega psa
VY Velikega psa (VY Canis Majoris ali VY CMa) je rdeča velikanka, ki se nahaja v ozvezdju Velikega psa.
Poglej Epoha (astronomija) in VY Velikega psa
Wolf 359
Celestio Wolf 359 je zvezda v ozvezdju Leva, od Sonca oddaljena približno 2,4 parseka ali 7,9 svetlobnega leta.
Poglej Epoha (astronomija) in Wolf 359
Zemeljski čas
Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.
Poglej Epoha (astronomija) in Zemeljski čas
Zvezdni katalog
1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.
Poglej Epoha (astronomija) in Zvezdni katalog
0. januar
0.
Poglej Epoha (astronomija) in 0. januar
Prav tako znan kot B1875,0, B1900,0, B1950,0, J2000, J2000,0, J2000.0.