Kazalo
46 odnosi: Apsidna točka, Argument periapside, Astronomija, Dolžina dvižnega vozla, Dolžina periapside, Ekscentrična anomalija, Elipsa, Epoha (astronomija), Eulerjevi koti, Gibanje, Hiperbola, Hitrost, Isaac Newton, Izsrednost tira, Johannes Kepler, Kartezični koordinatni sistem, Keplerjevi zakoni, Kotna hitrost, Kotna izsrednost, Krajevni vektor, Krivulja, Lega, Leonhard Euler, Merkur, Naklon tira, Nebesno telo, Neptun, Newtonovi zakoni gibanja, Obhodni čas, Oskulacijski tir, Parabola, Planet, Prava anomalija, Pritlikavi planet, Problem dveh teles, Prostostna stopnja, Satelit, Splošni gravitacijski zakon, Srednja anomalija, Srednja dolžina, Stožnica, Tir, Točkasto telo, Točnost in natančnost, Trenje, Vrtenje.
- Orbite
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Elementi tira in Apsidna točka
Argument periapside
Argument periapside za ravnino ekliptike Argument periapside (oznaka ω) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Elementi tira in Argument periapside
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Elementi tira in Astronomija
Dolžina dvižnega vozla
Dolžina dvižnega vozla glede na ekliptiko. Dolžina dvižnega vozla (oznaka ☊ ali Ω) je v astronomiji in v astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Elementi tira in Dolžina dvižnega vozla
Dolžina periapside
Določanje dolžine periapside Dolžina periapside (oznaka \bar\, ali tudi Π) je eden izmed elementov tira, s katerimi sta določena položaj in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Elementi tira in Dolžina periapside
Ekscentrična anomalija
Ekscentrična anomalija je označena z E. Ekscentrična anomalija (oznaka E) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Elementi tira in Ekscentrična anomalija
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Elementi tira in Elipsa
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Poglej Elementi tira in Epoha (astronomija)
Eulerjevi koti
Eulerjevi kóti so (predvsem v mehaniki) pripomoček za opis usmerjenosti togega telesa (telesa, v katerem je relativna lega vseh njegovih točk konstantna) v trirazsežnem evklidskem prostoru.
Poglej Elementi tira in Eulerjevi koti
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Elementi tira in Gibanje
Hiperbola
Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.
Poglej Elementi tira in Hiperbola
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Elementi tira in Hitrost
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Elementi tira in Isaac Newton
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej Elementi tira in Izsrednost tira
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Elementi tira in Johannes Kepler
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Elementi tira in Kartezični koordinatni sistem
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Poglej Elementi tira in Keplerjevi zakoni
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Poglej Elementi tira in Kotna hitrost
Kotna izsrednost
Definicija kotne izsrednosti za eliptično tirnico nebesnega telesa. Kotna izsrednost (oznaka φ, včasih tudi œ ali ε) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Elementi tira in Kotna izsrednost
Krajevni vektor
Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.
Poglej Elementi tira in Krajevni vektor
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Poglej Elementi tira in Krivulja
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Elementi tira in Lega
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Elementi tira in Leonhard Euler
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Elementi tira in Merkur
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Poglej Elementi tira in Naklon tira
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Elementi tira in Nebesno telo
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Elementi tira in Neptun
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Poglej Elementi tira in Newtonovi zakoni gibanja
Obhodni čas
Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.
Poglej Elementi tira in Obhodni čas
Oskulacijski tir
Oskulacijski tir ali oskulacijska tirnica je v astrodinamiki tir, ki bi v določenem trenutku imel obliko, kot ga določajo Keplerjevi zakoni brez zunanjih vplivov (na telo vpliva samo centralno telo po splošnem gravitacijskem zakonu).
Poglej Elementi tira in Oskulacijski tir
Parabola
Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).
Poglej Elementi tira in Parabola
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Elementi tira in Planet
Prava anomalija
Prava anomalija je označena s T. Na sliki so označeni vertorji s pomočjo katerih lahko izračunamo pravo anomalijo.. Prava anomalija (oznaka T\,\!, ali \nu\) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Elementi tira in Prava anomalija
Pritlikavi planet
Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.
Poglej Elementi tira in Pritlikavi planet
Problem dveh teles
eliptičnih tirih. Problém dvéh telés je v mehaniki poseben primer problema več teles, ki dovoljuje zaprte rešitve.
Poglej Elementi tira in Problem dveh teles
Prostostna stopnja
Prostostna stopnja se lahko nanaša na.
Poglej Elementi tira in Prostostna stopnja
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Poglej Elementi tira in Satelit
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Poglej Elementi tira in Splošni gravitacijski zakon
Srednja anomalija
Srednja anomalija je označena z M. Srednja anomalija (oznaka M) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Elementi tira in Srednja anomalija
Srednja dolžina
Srednja dolžina (oznaka L\) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed elementov tira, s katerimi sta določena lega in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Elementi tira in Srednja dolžina
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Poglej Elementi tira in Stožnica
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Elementi tira in Tir
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Poglej Elementi tira in Točkasto telo
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Elementi tira in Točnost in natančnost
Trenje
Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.
Poglej Elementi tira in Trenje
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Elementi tira in Vrtenje