Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Obhodni čas

Index Obhodni čas

Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.

Kazalo

  1. 21 odnosi: Astronomija, Dan, Fizika, Frekvenca, Kotna hitrost, Kroženje, Krožnica, Merska enota, Nebesna mehanika, Nebesno telo, Nihajni čas, Obodna hitrost, Orbitalna perioda, Perioda, Sekunda, Tangenta, Tirna hitrost, Točkasto telo, Vrtilna doba, Zemlja, Zvezda.

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Obhodni čas in Astronomija

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Poglej Obhodni čas in Dan

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Obhodni čas in Fizika

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Poglej Obhodni čas in Frekvenca

Kotna hitrost

Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.

Poglej Obhodni čas in Kotna hitrost

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Poglej Obhodni čas in Kroženje

Krožnica

izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.

Poglej Obhodni čas in Krožnica

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Poglej Obhodni čas in Merska enota

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Poglej Obhodni čas in Nebesna mehanika

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Poglej Obhodni čas in Nebesno telo

Nihajni čas

Nihájni čás je v fiziki količina, določena kot čas, potreben za en nihaj pri nihanju oziroma čas, potreben da nihalo opravi pot od ene skrajne lege do druge in nazaj do začetne skrajne lege.

Poglej Obhodni čas in Nihajni čas

Obodna hitrost

Obódna hitróst (tudi krožílna hitróst, hitrost kroženja) je hitrost, ki jo ima točkasto telo pri kroženju.

Poglej Obhodni čas in Obodna hitrost

Orbitalna perioda

Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).

Poglej Obhodni čas in Orbitalna perioda

Perioda

Perioda je lahko.

Poglej Obhodni čas in Perioda

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej Obhodni čas in Sekunda

Tangenta

Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.

Poglej Obhodni čas in Tangenta

Tirna hitrost

Tírna hitróst (ali vektor hitrosti v tirnici) astronomskega telesa (planeta, naravnega ali umetnega satelita ali večkratnih zvezd) je hitrost (vektor hitrosti), s katero ta telesa krožijo okoli skupnega težišča.

Poglej Obhodni čas in Tirna hitrost

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Poglej Obhodni čas in Točkasto telo

Vrtilna doba

Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.

Poglej Obhodni čas in Vrtilna doba

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Obhodni čas in Zemlja

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Obhodni čas in Zvezda