Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Vrsta (matematika)

Index Vrsta (matematika)

Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.

Kazalo

  1. 20 odnosi: Algebra, Algoritem, Aritmetično zaporedje, Enačba, Geometrična vrsta, Geometrijsko zaporedje, Harmonična vrsta, Kompleksno število, Končna množica, Limita zaporedja, Matematična analiza, Matematična operacija, Matematika, Meritev, Realno število, Seštevanje, Seznam, Taylorjeva vrsta, Vsota, Zaporedje.

  2. Infinitezimalni račun
  3. Matematične vrste

Algebra

Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.

Poglej Vrsta (matematika) in Algebra

Algoritem

Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b'').

Poglej Vrsta (matematika) in Algoritem

Aritmetično zaporedje

Aritmétično zaporédje je matematično zaporedje, v katerem je razlika dveh zaporednih členov vedno enaka – konstantna.

Poglej Vrsta (matematika) in Aritmetično zaporedje

Enačba

Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Poglej Vrsta (matematika) in Enačba

Geometrična vrsta

tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.

Poglej Vrsta (matematika) in Geometrična vrsta

Geometrijsko zaporedje

2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.

Poglej Vrsta (matematika) in Geometrijsko zaporedje

Harmonična vrsta

Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.

Poglej Vrsta (matematika) in Harmonična vrsta

Kompleksno število

1.

Poglej Vrsta (matematika) in Kompleksno število

Končna množica

Kônčna mnóžica je v matematiki množica s končnim številom elementov.

Poglej Vrsta (matematika) in Končna množica

Limita zaporedja

Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.

Poglej Vrsta (matematika) in Limita zaporedja

Matematična analiza

Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.

Poglej Vrsta (matematika) in Matematična analiza

Matematična operacija

Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z.

Poglej Vrsta (matematika) in Matematična operacija

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Vrsta (matematika) in Matematika

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Poglej Vrsta (matematika) in Meritev

Realno število

Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.

Poglej Vrsta (matematika) in Realno število

Seštevanje

Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.

Poglej Vrsta (matematika) in Seštevanje

Seznam

Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.

Poglej Vrsta (matematika) in Seznam

Taylorjeva vrsta

Funkcija sin(x) in Taylorjevi približki, polinomi stopnje 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13.'' Taylorjeva vŕsta v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne (ali kompleksne) funkcije f določena na odprtem intervalu (a-r, a+r) je potenčna vrsta: kjer je n! fakulteta n in f (n)(a) n-ti odvod f v točki a.

Poglej Vrsta (matematika) in Taylorjeva vrsta

Vsota

Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.

Poglej Vrsta (matematika) in Vsota

Zaporedje

Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.

Poglej Vrsta (matematika) in Zaporedje

Glej tudi

Infinitezimalni račun

Matematične vrste

Prav tako znan kot Številska vrsta.