Kazalo
26 odnosi: Aleksandrija, Apolonij, Blaise Pascal, Enciklopedija, Geometer, Geometrija, Grki, Knjiga, Kocka, Krožnica, Matematika, Mnogokotnik, Paposova veriga, Polieder, Premica, Projektivna geometrija, Prostornina, Ptolemaj, Razvedrilna matematika, Sporos, Stožnica, Zosim, 1589, 19. stoletje, 290, 350.
- Rojeni v 290. letih
- Umrli v 350. letih
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Papos Aleksandrijski in Aleksandrija
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Poglej Papos Aleksandrijski in Apolonij
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Poglej Papos Aleksandrijski in Blaise Pascal
Enciklopedija
''Enciklopedija Brockhaus'' iz leta 1958 Enciklopedíja je (knjižno) delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti, povzetek informacij z različnih spoznavnih področij.
Poglej Papos Aleksandrijski in Enciklopedija
Geometer
Izraz geometer.
Poglej Papos Aleksandrijski in Geometer
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Papos Aleksandrijski in Geometrija
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Papos Aleksandrijski in Grki
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej Papos Aleksandrijski in Knjiga
Kocka
Kócka, heksaéder, šestérec ali šestêrec je pravilni polieder omejen s šestimi kvadrati.
Poglej Papos Aleksandrijski in Kocka
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Papos Aleksandrijski in Krožnica
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Papos Aleksandrijski in Matematika
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Papos Aleksandrijski in Mnogokotnik
Paposova veriga
Paposova veriga. arbelosu. Paposova veriga je skupina krožnic, ki ležijo znotraj arbelosa.
Poglej Papos Aleksandrijski in Paposova veriga
Polieder
Poliéder je trirazsežno geometrijsko telo, ki je omejeno z mnogokotniki.
Poglej Papos Aleksandrijski in Polieder
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Papos Aleksandrijski in Premica
Projektivna geometrija
Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.
Poglej Papos Aleksandrijski in Projektivna geometrija
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Papos Aleksandrijski in Prostornina
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Papos Aleksandrijski in Ptolemaj
Razvedrilna matematika
Razvedrílna ali rekreatívna matemátika vsebuje mnogo matematičnih iger in lahko pokriva tudi področja, kot so logika in druge uganke z deduktivnim mišljenjem.
Poglej Papos Aleksandrijski in Razvedrilna matematika
Sporos
Sporos, starogrški matematik in astronom, * okoli 240, verjetno Nikeja, † okoli 300.
Poglej Papos Aleksandrijski in Sporos
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Poglej Papos Aleksandrijski in Stožnica
Zosim
Zosim (grško: Ζώσιμος), bizantinski zgodovinar, eden zadnjih poganskih zgodovinarjev, ki je ustvarjal v Konstantinoplu v drugi polovici 5.
Poglej Papos Aleksandrijski in Zosim
1589
1589 (MDLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Papos Aleksandrijski in 1589
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Papos Aleksandrijski in 19. stoletje
290
290 (CCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Papos Aleksandrijski in 290
350
350 (CCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Papos Aleksandrijski in 350