Kazalo
18 odnosi: Arhimed, Astronom, Evtokij, Grki, Integral, Komet, Kvadratura kroga, Matematika, Nikejsko cesarstvo, Papos Aleksandrijski, Pi, Podvojitev kocke, Presečišče, Ravnilo, Sonce, Točka, 240, 300.
- Rojeni leta 240
- Starogrški astronomi
- Starogrški matematiki
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Sporos in Arhimed
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Sporos in Astronom
Evtokij
Evtokij (tudi Evtocij;: Eútókios hó Askalonítes), starogrški matematik, * okoli 480, Aškalon, Palestina (sedaj Izrael), † okoli 540.
Poglej Sporos in Evtokij
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Sporos in Grki
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Poglej Sporos in Integral
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Sporos in Komet
Kvadratura kroga
Krog in kvadrat z enako ploščino Kvadratúra króga je znan problem klasične geometrije.
Poglej Sporos in Kvadratura kroga
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Sporos in Matematika
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Sporos in Nikejsko cesarstvo
Papos Aleksandrijski
Papos, grški matematik, geometer in filozof, * okoli 290, Aleksandrija, † okoli 350, Aleksandrija.
Poglej Sporos in Papos Aleksandrijski
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Sporos in Pi
Podvojitev kocke
Podvojítev kócke (tudi Délski ali Déloški problem) je znan konstrukcijski problem iz klasične geometrije.
Poglej Sporos in Podvojitev kocke
Presečišče
krivulje Premica in krivulja na sliki imata dve presečišči, samo eno od teh presečišč (''P'') pa je tudi dotikališče Presečíšče (tudi sečíšče) je v geometriji splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih množic: dveh premic, dveh krivulj, dveh ploskev, premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd.
Poglej Sporos in Presečišče
Ravnilo
Ravnílo je geometrijsko orodje namenjeno za risanje ravnih črt (daljic).
Poglej Sporos in Ravnilo
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Sporos in Sonce
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Sporos in Točka
240
240 (CCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Sporos in 240
300
300 (CCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Sporos in 300