Hitreje kot brskalnik!
62 odnosi: Admiral, Albert Abraham Michelson, Albert Einstein, Američani, Ameriško astronomsko društvo, Ameriško matematično društvo, Apsidna točka, Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Astronomija, Astronomska konstanta, Brata Wright, Copleyjeva medalja, Ekonomist, Faeton (domnevni planet), Funkcija (matematika), George Ellery Hale, Gibanje, Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, Hitrost svetlobe, Jupiter, Kanada, Kanadčani, Kraljeva astronomska družba, Kraljeva družba, Letalstvo, London, Luna, Mars, Matematika, Medalja Bruceove, Meritev, Merkur, Nacionalno pokopališče Arlington, Nebesna mehanika, Nova Škotska, Planet, Politična ekonomija, Precesija, Pripravništvo, Profesor, Prva svetovna vojna, Računalnik, Samuel Pierpont Langley, Sergej Ivanovič Beljavski, Splošna teorija relativnosti, Stoletje, Tir, Univerza Harvard, ..., Univerza Johnsa Hopkinsa, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Vojaški čini, Washington, D.C., Zdravnik, Združene države Amerike, Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe, Znanost, 11. julij, 12. marec, 1835, 1909. Razširi indeks (12 več) »
Admiral
SV Admiral je najvišji pomorski čin v Slovenski vojski in v večini vojnih mornaric, hkrati pa tudi stopnja v vojaški hierarhiji; v kopenski vojski je enak činu generala.
Novo!!: Simon Newcomb in Admiral · Poglej več »
Albert Abraham Michelson
Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Simon Newcomb in Albert Abraham Michelson · Poglej več »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Simon Newcomb in Albert Einstein · Poglej več »
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Novo!!: Simon Newcomb in Američani · Poglej več »
Ameriško astronomsko društvo
Ameriško astronomsko društvo (American Astronomical Society, kratica AAS) je ameriško znanstveno društvo poklicnih astronomov in drugih zainteresiranih posameznikov s sedežem v Washingtonu.
Novo!!: Simon Newcomb in Ameriško astronomsko društvo · Poglej več »
Ameriško matematično društvo
Ameriško matematično društvo (kratica AMS) je ameriško društvo poklicnih matematikov posvečeno zanimanju za raziskovanje in učenje matematike.
Novo!!: Simon Newcomb in Ameriško matematično društvo · Poglej več »
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Novo!!: Simon Newcomb in Apsidna točka · Poglej več »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: Simon Newcomb in Asteroid · Poglej več »
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Novo!!: Simon Newcomb in Asteroidni pas · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: Simon Newcomb in Astronom · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Simon Newcomb in Astronomija · Poglej več »
Astronomska konstanta
Astronómska konstánta je fizikalna konstanta, ki ima velik pomen v astronomiji.
Novo!!: Simon Newcomb in Astronomska konstanta · Poglej več »
Brata Wright
Brata Orville (* 19. avgust 1871, Dayton, Ohio, ZDA, † 30. januar 1948, Oakwood, Ohio, ZDA) in Wilbur Wright (* 16. april 1867, Millville, Indiana, ZDA, † 30. maj 1912, Dayton, Ohio, ZDA), ameriška pionirja letalstva.
Novo!!: Simon Newcomb in Brata Wright · Poglej več »
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Novo!!: Simon Newcomb in Copleyjeva medalja · Poglej več »
Ekonomist
Ekonomist je znanstvenik, ki deluje na področju ekonomije.
Novo!!: Simon Newcomb in Ekonomist · Poglej več »
Faeton (domnevni planet)
Faeton ali Phaeton (tudi Phaëton in Phaethon) je domnevni planet, ki naj bi nekoč obstajal med Marsovo in Jupitrovo tirnico in iz katerega naj bi ob uničenju nastal asteroidni pas.
Novo!!: Simon Newcomb in Faeton (domnevni planet) · Poglej več »
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.
Novo!!: Simon Newcomb in Funkcija (matematika) · Poglej več »
George Ellery Hale
George Ellery Hale, ameriški astronom, * 29. junij 1868, Chicago, Illinois, ZDA, † 21. februar 1938, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Simon Newcomb in George Ellery Hale · Poglej več »
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Novo!!: Simon Newcomb in Gibanje · Poglej več »
Heinrich Wilhelm Mathias Olbers
Heinrich Wilhelm Mathias Olbers (tudi Matthaus, Matthäus), nemški astronom, zdravnik in fizik, * 11. oktober 1758, Arbergen pri Bremnu, Nemčija, † 2. marec 1840, Bremen.
Novo!!: Simon Newcomb in Heinrich Wilhelm Mathias Olbers · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Simon Newcomb in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: Simon Newcomb in Jupiter · Poglej več »
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Novo!!: Simon Newcomb in Kanada · Poglej več »
Kanadčani
Kánadčani so multietnični narod, ki živi na področju današnje Kanade.
Novo!!: Simon Newcomb in Kanadčani · Poglej več »
Kraljeva astronomska družba
Vhod v stavbo Kraljeve astronomske družbe v zahodnem krilu Burlington Housea na Piccadillyju v Londonu Kraljeva astronomska družba (izvirno angleško Royal Astronomical Society, kratica RAS) je strokovno združenje, ki so jo ustanovili leta 1820 kot Astronomsko društvo iz Londona (Astronomical Society of London), z namenom podpreti astronomska raziskovanja.
Novo!!: Simon Newcomb in Kraljeva astronomska družba · Poglej več »
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Novo!!: Simon Newcomb in Kraljeva družba · Poglej več »
Letalstvo
Potniško letališče Köln Bonn, Nemčija Letálstvo ali letálski transpórt (s tujko aviacija) je človeška dejavnost, ki se ukvarja z razvojem, upravljanjem in uporabo zrakoplovov, posebno tistih težjih od zraka.
Novo!!: Simon Newcomb in Letalstvo · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Simon Newcomb in London · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Simon Newcomb in Luna · Poglej več »
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Novo!!: Simon Newcomb in Mars · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Simon Newcomb in Matematika · Poglej več »
Medalja Bruceove
Zlata medalja Catherine Wolfe Bruce oziroma medalja Bruceove je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Tihomorsko astronomsko društvo (ASP) za izjemne življenjske dosežke na področju astronomije in astrofizike.
Novo!!: Simon Newcomb in Medalja Bruceove · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Simon Newcomb in Meritev · Poglej več »
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Novo!!: Simon Newcomb in Merkur · Poglej več »
Nacionalno pokopališče Arlington
250pxNacionalno pokopališče Arlington (izvirno angleško Arlington National Cemetery) je ameriško vojaško pokopališče, ki je bilo ustanovljeno med ameriško državljansko vojno na posestvu Roberta E. Leeja v Arlingtonu (Virginija).
Novo!!: Simon Newcomb in Nacionalno pokopališče Arlington · Poglej več »
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Novo!!: Simon Newcomb in Nebesna mehanika · Poglej več »
Nova Škotska
Nova Škotska (latinsko: Nova Scotia (izvirno ime), gelsko: Alba Nuadh, francosko: Nouvelle-Écosse) je provinca na jugovzhodni obali Kanade.
Novo!!: Simon Newcomb in Nova Škotska · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: Simon Newcomb in Planet · Poglej več »
Politična ekonomija
Politična ekonomija je veda o tem, kako so povezani ekonomski (npr. trgi in narodne ekonomije) in politični sistemi (npr. pravo, institucije, vlada).
Novo!!: Simon Newcomb in Politična ekonomija · Poglej več »
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Novo!!: Simon Newcomb in Precesija · Poglej več »
Pripravništvo
Pripravništvo je usmerjena, načrtovana in stalna skrb za organizirano vpeljevanje in usposabljanje mladih šolanih kadrov v delo, za načrtno izpopolnjevanje in prilagajanje izobrazbene strukture zaposlenih zahtevanim pogojem dela, poslovanja in gospodarjenja.
Novo!!: Simon Newcomb in Pripravništvo · Poglej več »
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Novo!!: Simon Newcomb in Profesor · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Simon Newcomb in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Novo!!: Simon Newcomb in Računalnik · Poglej več »
Samuel Pierpont Langley
Samuel Pierpont Langley, ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir, * 22. avgust 1834, Roxbury pri Bostonu, Massachusetts, ZDA, † 27. februar 1906, Aiken, Okrožje Aiken, Južna Karolina, ZDA.
Novo!!: Simon Newcomb in Samuel Pierpont Langley · Poglej več »
Sergej Ivanovič Beljavski
Sergej Ivanovič Beljavski, ruski astronom, * 7. december (25. november, ruski koledar) 1883, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija), † 13. oktober 1953, Leningrad, Sovjetska zveza (danes Sankt Peterburg, Rusija).
Novo!!: Simon Newcomb in Sergej Ivanovič Beljavski · Poglej več »
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Novo!!: Simon Newcomb in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Novo!!: Simon Newcomb in Stoletje · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: Simon Newcomb in Tir · Poglej več »
Univerza Harvard
267px Univerza Harvard je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Cambridge, Massachusetts.
Novo!!: Simon Newcomb in Univerza Harvard · Poglej več »
Univerza Johnsa Hopkinsa
Univerza Johnsa Hopkinsa je zasebna raziskovalna univerza s sedežem v mestu Baltimore, Maryland, Združene države Amerike.
Novo!!: Simon Newcomb in Univerza Johnsa Hopkinsa · Poglej več »
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Novo!!: Simon Newcomb in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Poglej več »
Vojaški čini
Vojaški čini označujejo rang/položaj v vojaški hierarhiji, na katerega se navezujejo dolžnosti, odgovornost in pravice pripadnika oboroženih sil.
Novo!!: Simon Newcomb in Vojaški čini · Poglej več »
Washington, D.C.
Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.
Novo!!: Simon Newcomb in Washington, D.C. · Poglej več »
Zdravnik
Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.
Novo!!: Simon Newcomb in Zdravnik · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Simon Newcomb in Združene države Amerike · Poglej več »
Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe
Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe (izvirno) je najvišja znanstvena nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva astronomska družba (RAS) iz Londona.
Novo!!: Simon Newcomb in Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Simon Newcomb in Znanost · Poglej več »
11. julij
11.
Novo!!: Simon Newcomb in 11. julij · Poglej več »
12. marec
12.
Novo!!: Simon Newcomb in 12. marec · Poglej več »
1835
1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Simon Newcomb in 1835 · Poglej več »
1909
1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Simon Newcomb in 1909 · Poglej več »
