Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Faeton (domnevni planet)

Index Faeton (domnevni planet)

Faeton ali Phaeton (tudi Phaëton in Phaethon) je domnevni planet, ki naj bi nekoč obstajal med Marsovo in Jupitrovo tirnico in iz katerega naj bi ob uničenju nastal asteroidni pas.

Kazalo

  1. 26 odnosi: Asteroid, Asteroidni pas, Bog, Cerera (pritlikavi planet), Domnevni planet, Faeton, Grška mitologija, Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, Helij (mitologija), Jupiter, Lega, Mars, Neptun, Osončje, Planet, Razdalja, Sonce, Strela, Težnost, Tir, Zaporedje, Zemlja, Zevs, 18. stoletje, 1801, 2 Palas.

  2. Domnevni planeti
  3. Osončje
  4. Zgodovina astronomije

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Asteroid

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Asteroidni pas

Bog

V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Bog

Cerera (pritlikavi planet)

Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Cerera (pritlikavi planet)

Domnevni planet

Domnévni planéti so planeti ali druga nebesna telesa, katerih možen obstoj so predlagali, vendar jih nikoli niso uspeli najti.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Domnevni planet

Faeton

Faeton je lahko.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Faeton

Grška mitologija

Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Grška mitologija

Heinrich Wilhelm Mathias Olbers

Heinrich Wilhelm Mathias Olbers (tudi Matthaus, Matthäus), nemški astronom, zdravnik in fizik, * 11. oktober 1758, Arbergen pri Bremnu, Nemčija, † 2. marec 1840, Bremen.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Heinrich Wilhelm Mathias Olbers

Helij (mitologija)

Doprsni kip Helija Helij (tudi Helios) je v grški mitologiji bog sonca.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Helij (mitologija)

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Jupiter

Lega

Léga ima več pomenov.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Lega

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Mars

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Neptun

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Osončje

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Planet

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Razdalja

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Sonce

Strela

Udar strele v Eifflov stolp leta 1902 Stréla je naravni pojav, ki ga sestavljata blisk in grom.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Strela

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Težnost

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Tir

Zaporedje

Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Zaporedje

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Zemlja

Zevs

Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.

Poglej Faeton (domnevni planet) in Zevs

18. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.

Poglej Faeton (domnevni planet) in 18. stoletje

1801

1801 (MDCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Faeton (domnevni planet) in 1801

2 Palas

2 Palas (mednarodno ime 2 Pallas; pal'-us) je bil drugi odkriti asteroid.

Poglej Faeton (domnevni planet) in 2 Palas

Glej tudi

Domnevni planeti

Osončje

Zgodovina astronomije