Kazalo
34 odnosi: Asteroid, Asteroid tipa G, Asteroidni pas, Astronomska enota, Astronomski simbol, Astronomsko telo, Atmosfera nebesnega telesa, Boginja, Cerera (mitologija), Dan, Erida (pritlikavi planet), Geometrični albedo, Giuseppe Piazzi, Haron (luna), Icarus, Imena pritlikavih planetov, Julijanski dan, Julijansko leto, Kelvin, Kilogram, Kotna stopinja, Kubični centimeter, Mednarodna astronomska zveza, NASA, Nature, Osončje, Pluton, Portable Document Format, Pritlikavi planet, Rimska mitologija, Sekunda, Tir, Vesoljski teleskop Hubble, 4 Vesta.
- Asteroidi tipa C
- Asteroidi tipa G
- Asteroidi, ki jih je obiskalo vesoljsko plovilo
- Astronomska telesa, odkrita leta 1801
- Kometi asteroidnega pasu
- Osončje
- Pritlikavi planeti
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Asteroid
Asteroid tipa G
Asteroid tipa G je vrsta zelo redkih ogljikovih asteroidov, ki spadajo med asteroide skupine C. V splošnem so podobni asteroidom tipa C. Imajo pa močno absorbcijsko črto pod 0,5 μm.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Asteroid tipa G
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Asteroidni pas
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Astronomska enota
Astronomski simbol
Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Astronomski simbol
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Astronomsko telo
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Atmosfera nebesnega telesa
Boginja
Cerere, rimske boginje poljedelstva Bogínja je žensko božanstvo oziroma božansko bitje.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Boginja
Cerera (mitologija)
V stari rimski religiji je bila Cerera (latinsko Cerēs) boginja kmetijstva, žitnih pridelkov, rodovitnosti in materinskih odnosov.Room, Adrian, Who's Who in Classical Mythology, p. 89-90. NTC Publishing 1990.. Prvotno je bila osrednje božanstvo v tako imenovanem plebejski ali aventinski triadi v Rimu, nato pa je bila par s hčerko Prozerpino v tem, kar so Rimljani označili za grški obred Cerere.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Cerera (mitologija)
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Dan
Erida (pritlikavi planet)
Êrida (tudi 136199 Erida, prej začasno imenovana Ksena) (Éris; simbol), je najmasivnejši znani pritlikavi planet v Osončju. Odkrili so jo 21. oktobra 2003. Kot čezneptunsko telo (TNO) kroži okrog Sonca v območju Vesolja, imenovanem razpršeni disk, in jo spremlja vsaj en naravni satelit, Disnomija.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Erida (pritlikavi planet)
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Geometrični albedo
Giuseppe Piazzi
Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Giuseppe Piazzi
Haron (luna)
Háron (Háron - kruti sijaj) je Plutonov največji doslej odkriti naravni satelit.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Haron (luna)
Icarus
Icarus (slovensko Ikar) je lahko.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Icarus
Imena pritlikavih planetov
Ime pritlikavih planetov (vljučno z asteroidi in planetoidi) je sestavljeno iz številke, ki predstavlja zaporedno številko odkritja, in iz imena (lahko je začasno ali stalno), ki ga je predlagal odkritelj.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Imena pritlikavih planetov
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Julijansko leto
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Kilogram
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Kotna stopinja
Kubični centimeter
Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Kubični centimeter
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Mednarodna astronomska zveza
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in NASA
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Nature
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Osončje
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Pluton
Portable Document Format
Portable Document Format (kratica PDF) je odprt standard za izmenjavo elektronskih dokumentov, ki je bil ustvarjen z namenom od platforme neodvisnega prikazovanja dokumenta.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Portable Document Format
Pritlikavi planet
Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Pritlikavi planet
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Rimska mitologija
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Sekunda
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Tir
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Vesoljski teleskop Hubble
4 Vesta
4 Vesta (mednarodno ime je tudi 4 Vesta) je drugi največji asteroid v glavnem asteroidnem pasu s premerom 530 km in predvideno maso 12 % celotne mase asteoroidnega pasu.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in 4 Vesta
Glej tudi
Asteroidi tipa C
Asteroidi tipa G
Asteroidi, ki jih je obiskalo vesoljsko plovilo
Astronomska telesa, odkrita leta 1801
Kometi asteroidnega pasu
Osončje
Pritlikavi planeti
Prav tako znan kot 1 Cerera, 1 Ceres, Ceres, Ceres (pritlikavi planet).