Kazalo
63 odnosi: Asteroid, Astrološki simboli, Astronomski observatorij Palermo, Astronomski simbol, Astronomsko telo, Časovni pregled astronomije, Belin (opera), Carl Friedrich Gauss, Cerera, Ceres (razločitev), Družina asteroidov, Družina Gefion, Faeton (domnevni planet), Giuseppe Piazzi, Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, Johann Elert Bode, Kamen v Podjuni, Komet Schaumasse, Kotna velikost, Kuiperjev pas, Lastni elementi tira, Liharda Kamenska, Magnituda (astronomija), Makemake, Malo telo Osončja, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Met kladiva, Nagib vrtilne osi, Naravni satelit, Navidezni sij, Osončje, Planet, Pomeni imen asteroidov: 10001–11000, Pomeni imen asteroidov: 1–500, Pomeni imen asteroidov: 21001–22000, Površinska težnost, Pritlikavi planet, Sesterc, Seznam asteroidov (1–250), Seznam astronomskih vsebin, Seznam teles v Osončju, Seznam teles v Osončju po masi, Seznam teles v Osončju po polmeru, Sicilija (dežela), Sistem astronomskih konstant IAU (1976), Solarna konstanta, Stolnica v Palermu, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Voda, Vulkan (domnevni planet), ... Razširi indeks (13 več) »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Asteroid
Astrološki simboli
Astrološki simboli so simboli, ki se uporabljajo v astrologiji in predstavljajo nebesne objekte.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Astrološki simboli
Astronomski observatorij Palermo
Astronomski observatorij Palermo (Osservatorio astronomico di Palermo, tudi Osservatorio Astronomico di Palermo Giuseppe S. Vaiana) je observatorij v Palermu na Siciliji v Italiji.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Astronomski observatorij Palermo
Astronomski simbol
Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Astronomski simbol
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Astronomsko telo
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Časovni pregled astronomije
Belin (opera)
Belin je prva opera v slovenskem jeziku, ki jo je uglasbil Jakob Frančišek Zupan po libretu Antona Feliksa Deva.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Belin (opera)
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Carl Friedrich Gauss
Cerera
Cêrera lahko pomeni naslednje.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Cerera
Ceres (razločitev)
Ceres je lahko.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Ceres (razločitev)
Družina asteroidov
Družina asteroidov je skupina asteroidov, ki imajo podobne elemente tirnic (velike polosi, izsrednosti, naklone tira).
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Družina asteroidov
Družina Gefion
Družina Gefion je družina asteroidov, ki se nahaja v asteroidnem pasu.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Družina Gefion
Faeton (domnevni planet)
Faeton ali Phaeton (tudi Phaëton in Phaethon) je domnevni planet, ki naj bi nekoč obstajal med Marsovo in Jupitrovo tirnico in iz katerega naj bi ob uničenju nastal asteroidni pas.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Faeton (domnevni planet)
Giuseppe Piazzi
Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Giuseppe Piazzi
Heinrich Wilhelm Mathias Olbers
Heinrich Wilhelm Mathias Olbers (tudi Matthaus, Matthäus), nemški astronom, zdravnik in fizik, * 11. oktober 1758, Arbergen pri Bremnu, Nemčija, † 2. marec 1840, Bremen.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Heinrich Wilhelm Mathias Olbers
Johann Elert Bode
Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Johann Elert Bode
Kamen v Podjuni
proštija Kamen v Podjuni metanje kržejev v Kamnu v Podjuni Kamen v Podjuni (nemško: Stein im Jauntal) je dvojezična, slovensko-nemška oz.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Kamen v Podjuni
Komet Schaumasse
Komet Schaumasse (uradna oznaka je 24P/ Schaumasse) je periodični komet z obhodno dobo 8,2 let.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Komet Schaumasse
Kotna velikost
Kótna velikóst (tudi kótni premér) poljubnega telesa je navidezni kot med smerema od opazovalčevega očesa do dveh nasprotnih strani telesa, ki ga opazujemo.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Kotna velikost
Kuiperjev pas
astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Kuiperjev pas
Lastni elementi tira
a.e.. Lastni elementi tira so vrsta elemetov, ki opisujejo tir nebesnega telesa tako, da elementi ostajajo nespremenjeni tudi v astronomsko dolgih obdobjih.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Lastni elementi tira
Liharda Kamenska
župnijski cerkvi v Kamnu v Podjuni. Kip ima za atribut berača in štručej. Liharda Kamenska, kip iz znamenja v Kamnu v Podjuni Liharda Kamenska, koroška plemkinja in svetnica, * okoli 910, † 5. februar, verjetno leta 985 ali pozneje, Kamen v Podjuni.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Liharda Kamenska
Magnituda (astronomija)
Magnituda je v astronomiji brezrazsežna količina svetlosti telesa na določenem pasu valovnih dolžin, običajno v vidnem ali infrardečem spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Magnituda (astronomija)
Makemake
Makemake ali (136472) Makemake (simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Makemake
Malo telo Osončja
Malo telo Osončja je leta 2006 določila Mednarodna astronomska zveza kot telesa v Osončju, ki niso niti planeti niti pritlikavi planeti na naslednji način: To so telesa, ki krožijo okrog Sonca, in jih imenujemo »Mala telesa Osončja« ….
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Malo telo Osončja
Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Met kladiva
Metalec kladiva Eberhard Scott Sodobni ali olimpijski met kladiva je atletska metalna disciplina, kjer je cilj čimdlje vreči težko kovinsko kroglo, pritrjeno na žico in ročaj.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Met kladiva
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Nagib vrtilne osi
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Naravni satelit
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Navidezni sij
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Osončje
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Planet
Pomeni imen asteroidov: 10001–11000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 10001 do 11000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Pomeni imen asteroidov: 10001–11000
Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pomeni imen asteroidov: 21001–22000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 21001 do 22000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Pomeni imen asteroidov: 21001–22000
Površinska težnost
Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Površinska težnost
Pritlikavi planet
Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Pritlikavi planet
Sesterc
Sesterc cesarja Galiena (253–268) Sesterc (latinsko ali samo) je bil rimski kovanec, ki se je sprva imenoval semis-tertius – poltretji, ker je bil vreden 2 ½ asa.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Sesterc
Seznam asteroidov (1–250)
|- |1 Cerera || || align.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Seznam asteroidov (1–250)
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Seznam astronomskih vsebin
Seznam teles v Osončju
Sonce.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Seznam teles v Osončju
Seznam teles v Osončju po masi
Pregled vsebuje nebesna telesa v Osončju razvrščena po masi v padajočem redu.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Seznam teles v Osončju po masi
Seznam teles v Osončju po polmeru
V tabeli so navedena nebesna telesa v Osončju v rastočem redu velikosti srednjega polmera telesa.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Seznam teles v Osončju po polmeru
Sicilija (dežela)
Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Sicilija (dežela)
Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Solarna konstanta
Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Solarna konstanta
Stolnica v Palermu
Stolnica v Palermu je stolna cerkev rimskokatoliške nadškofije Palermo, ki se nahaja v Palermu na Siciliji v južni Italiji.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Stolnica v Palermu
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Voda
Vulkan (domnevni planet)
Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in Vulkan (domnevni planet)
1 E12 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 1 in 10 milijoni km².
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in 1 E12 m²
1 E6 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 106 metrov (1.000 km) do 107 m (10.000 km).
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in 1 E6 m
1. januar
1.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in 1. januar
10 Higeja
10 Higeja (mednarodno ime 10 Hygiea, starogrško: Higieía) je četrto največje telo v asteroidnem pasu.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in 10 Higeja
1801
1801 (MDCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in 1801
19 Fortuna
19 Fortuna (latinsko Fortūna) je izredno velik asteroid tipa G, ki se nahaja v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in 19 Fortuna
2015
2015 (MMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in 2015
2I/Borisov
2I/Borisov, originalno poimenovan C/2019 Q4 (Borisov), je prvi opazovani medzvezdni komet in drugi opazovani medzvezdni popotnik po asteroidu ʻOumuamua.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in 2I/Borisov
387 Akvitanija
387 Akvitanija (mednarodno ime je 387 Aquitania) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in 387 Akvitanija
4 Vesta
4 Vesta (mednarodno ime je tudi 4 Vesta) je drugi največji asteroid v glavnem asteroidnem pasu s premerom 530 km in predvideno maso 12 % celotne mase asteoroidnega pasu.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in 4 Vesta
52 Evropa
52 Evropa (mednarodno ime 52 Europa, starogrško: Európe) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in 52 Evropa
6 Heba
6 Heba (mednarodno ime 6 Hebe, starogrško: Hébe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in 6 Heba
88 Tisba
86 Tisba (mednarodno ime 88 Thisbe) je velik asteroid tipa B v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Cerera (pritlikavi planet) in 88 Tisba
Prav tako znan kot 1 Cerera, 1 Ceres, Ceres, Ceres (pritlikavi planet).