Kazalo
18 odnosi: Bondov albedo, Ekliptika, Enkelad, Fazni kot (astronomija), Izotropija, Latinščina, Luna, Mars, Merkur, Nebesno telo, Opozicija (astronomija), Pluton, Spekter, Spekter elektromagnetnega valovanja, Svetlost, Valovna dolžina, Venera, Zemlja.
- Opazovalna astronomija
- Radiometrija
Bondov albedo
Bondov albedo (tudi sferni albedo ali bolometrični albedo) je delež celotne vzporedno vpadajoče svetlobe, ki se odbije s površine telesa (običajno nebesnega telesa).
Poglej Geometrični albedo in Bondov albedo
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Geometrični albedo in Ekliptika
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Geometrični albedo in Enkelad
Fazni kot (astronomija)
thumb thumb Fazni kot (oznaka β ali φ) je pri astronomskih opazovanjih kot med vpadajočo svetlobo na nebesno telo in s površine nebesnega telesa odbito svetlobo.
Poglej Geometrični albedo in Fazni kot (astronomija)
Izotropija
Izotropija (izraz izvira iz dveh grških besed; isóo - enako in: trópos - smer) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da neka značilnost ni odvisna od smeri.
Poglej Geometrični albedo in Izotropija
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Geometrični albedo in Latinščina
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Geometrični albedo in Luna
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Geometrični albedo in Mars
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Geometrični albedo in Merkur
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Geometrični albedo in Nebesno telo
Opozicija (astronomija)
Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.
Poglej Geometrični albedo in Opozicija (astronomija)
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Poglej Geometrični albedo in Pluton
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Geometrični albedo in Spekter
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Geometrični albedo in Spekter elektromagnetnega valovanja
Svetlost
Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.
Poglej Geometrični albedo in Svetlost
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Geometrični albedo in Valovna dolžina
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Geometrični albedo in Venera
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Geometrični albedo in Zemlja