Kazalo
19 odnosi: Američani, Astronom, Atmosfera nebesnega telesa, Enkelad, Geometrični albedo, George Phillips Bond, Luna, Mars, Merkur, Nebesno telo, Opozicija (astronomija), Planetologija, Pluton, Svetloba, Svetlost, Valovna dolžina, Venera, Zemlja, 1861.
- Astrofizika
- Elektromagnetno valovanje
- Radiometrija
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Poglej Bondov albedo in Američani
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Bondov albedo in Astronom
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Bondov albedo in Atmosfera nebesnega telesa
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Bondov albedo in Enkelad
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej Bondov albedo in Geometrični albedo
George Phillips Bond
George Phillips Bond, ameriški astronom, * 20. maj 1825, Dorchester, sedaj del Bostona, Massachusetts, ZDA, † 17. februar 1865, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Bondov albedo in George Phillips Bond
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Bondov albedo in Luna
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Bondov albedo in Mars
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Bondov albedo in Merkur
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Bondov albedo in Nebesno telo
Opozicija (astronomija)
Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.
Poglej Bondov albedo in Opozicija (astronomija)
Planetologija
Planétologija je znanstvena veda o planetih in njihovih naravnih satelitih (»lunah«) ter planetnih sestavih, ki se ukvarja z zgradbo, dinamiko, nastankom in medsebojnimi vplivi teh nebesnih teles po velikosti od mikrometeoroidov do plinastih orjakov.
Poglej Bondov albedo in Planetologija
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Poglej Bondov albedo in Pluton
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Bondov albedo in Svetloba
Svetlost
Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.
Poglej Bondov albedo in Svetlost
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Bondov albedo in Valovna dolžina
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Bondov albedo in Venera
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Bondov albedo in Zemlja
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Bondov albedo in 1861