Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Domnevni planet

Index Domnevni planet

Domnévni planéti so planeti ali druga nebesna telesa, katerih možen obstoj so predlagali, vendar jih nikoli niso uspeli najti.

Kazalo

  1. 31 odnosi: Asteroidni pas, Astronomija, Astronomsko telo, Čezneptunsko telo, Deveti planet, Dvojna zvezda, Faeton (domnevni planet), Kvazar, Marduk, Merkur, Mitologija, Naravni satelit, Naseljivi planet, Nebesno telo, Osončje, Pitagorejci, Planet, Planet X, Pluton, Pulzar, Pulzarjev planet, Sonce, Teja, Tiamat, Trk, Venera, Vulkan (domnevni planet), Zemeljski planet, Zemlja, Zunajosončni planet, Zvezda.

  2. Domnevne zvezde
  3. Domnevni planeti
  4. Osončje
  5. Planetologija

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Poglej Domnevni planet in Asteroidni pas

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Domnevni planet in Astronomija

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Poglej Domnevni planet in Astronomsko telo

Čezneptunsko telo

Čezneptúnsko oziroma tránsneptúnovo teló je vsako nebesno telo v Osončju za Neptunovo tirnico.

Poglej Domnevni planet in Čezneptunsko telo

Deveti planet

Deveti planet (ali planet 9) je domnevni veliki planet na obrobju Osončja, čigar prisotnost bi pojasnila neobičajno tirno razporeditev čezneptunskih teles, ki večinoma krožijo onstran Kuiperjevega pasa.

Poglej Domnevni planet in Deveti planet

Dvojna zvezda

HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.

Poglej Domnevni planet in Dvojna zvezda

Faeton (domnevni planet)

Faeton ali Phaeton (tudi Phaëton in Phaethon) je domnevni planet, ki naj bi nekoč obstajal med Marsovo in Jupitrovo tirnico in iz katerega naj bi ob uničenju nastal asteroidni pas.

Poglej Domnevni planet in Faeton (domnevni planet)

Kvazar

Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.

Poglej Domnevni planet in Kvazar

Marduk

Upodobitev Marduka Marduk je v babilonski mitologiji glavni bog.

Poglej Domnevni planet in Marduk

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Poglej Domnevni planet in Merkur

Mitologija

Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.

Poglej Domnevni planet in Mitologija

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Poglej Domnevni planet in Naravni satelit

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Poglej Domnevni planet in Naseljivi planet

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Poglej Domnevni planet in Nebesno telo

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Domnevni planet in Osončje

Pitagorejci

Pitagora je bil starogrški matematik, filozof in mistik.

Poglej Domnevni planet in Pitagorejci

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Domnevni planet in Planet

Planet X

Planet X je domnevni planet za Plutonom.

Poglej Domnevni planet in Planet X

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Poglej Domnevni planet in Pluton

Pulzar

Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.

Poglej Domnevni planet in Pulzar

Pulzarjev planet

Umetnikova predstava sistema planetov pri PSR B1257+12 Pulzarjev planet je vrsta planeta, ki kroži okoli pulzarja ali hitro vrteče se nevtronske zvezde.

Poglej Domnevni planet in Pulzarjev planet

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Domnevni planet in Sonce

Teja

Teja je žensko osebno ime.

Poglej Domnevni planet in Teja

Tiamat

Tiamat je v babilonski mitologiji boginja slanega oceana in pošast kaosa.

Poglej Domnevni planet in Tiamat

Trk

Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.

Poglej Domnevni planet in Trk

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Domnevni planet in Venera

Vulkan (domnevni planet)

Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.

Poglej Domnevni planet in Vulkan (domnevni planet)

Zemeljski planet

Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.

Poglej Domnevni planet in Zemeljski planet

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Domnevni planet in Zemlja

Zunajosončni planet

odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.

Poglej Domnevni planet in Zunajosončni planet

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Domnevni planet in Zvezda

Glej tudi

Domnevne zvezde

Domnevni planeti

Osončje

Planetologija