Kazalo
117 odnosi: Albert Einstein, Apsidna točka, Asaph Hall, Asteroid, Asteroidni pas, Astronomska enota, Bog, Cerera (pritlikavi planet), Dan, Denver, Kolorado, Domnevni planet, Ekliptika, Elementi tira, Elongacija, François Jean Dominique Arago, Francoska akademija znanosti, Gibanje, Greenwiški srednji čas, Isaac Newton, James Craig Watson, Jean Elias Benjamin Valz, Kilometer, Klasična mehanika, Kolorado, Komet, Konstantinopel, Krožnica, Lev (ozvezdje), Lewis A. Swift, Manchester, Meritev, Merkur, Meter, Milja, Naklon tira, Nature, Navidezni sij, Nebesna mehanika, Neptun, Newtonovi zakoni gibanja, Observatorij, Observatorij Mount Palomar, Observatorij Pariz, Ogenj, Ognjenik, Orbitalna perioda, Orgères-en-Beauce, Palec, Planet, Pluton, ... Razširi indeks (67 več) »
- Astronomske hipoteze
- Domnevni planeti
- Merkur
- Osončje
- Splošna teorija relativnosti
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Albert Einstein
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Apsidna točka
Asaph Hall
Marsovih naravnih satelitov Asaph Hall, ameriški astronom, * 15. oktober 1829, Goshen, Connecticut, ZDA, † 22. november 1907, Annapolis, Maryland, ZDA.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Asaph Hall
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Asteroidni pas
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Astronomska enota
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Bog
Cerera (pritlikavi planet)
Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Cerera (pritlikavi planet)
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Dan
Denver, Kolorado
Denver je glavno in največje mesto zvezne države Kolorado v ZDA.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Denver, Kolorado
Domnevni planet
Domnévni planéti so planeti ali druga nebesna telesa, katerih možen obstoj so predlagali, vendar jih nikoli niso uspeli najti.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Domnevni planet
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Ekliptika
Elementi tira
Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Elementi tira
Elongacija
Tako je definirana elongacija za opazovalca na Zemlji Elongacija je kotna razdalja med dvema točkama na nebu (oziroma smerema proti njima), za opazovalca v tretji točki.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Elongacija
François Jean Dominique Arago
François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in François Jean Dominique Arago
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Francoska akademija znanosti
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Gibanje
Greenwiški srednji čas
Greenwiški srednji čas (kratica GMT) je poskus splošne uskladitve trenutnega časa.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Greenwiški srednji čas
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Isaac Newton
James Craig Watson
James Craig Watson, kanadsko-ameriški astronom, * 28. januar 1838, Fingal, Ontario, Kanada, † 23. november 1880, Madison, Wisconsin, ZDA.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in James Craig Watson
Jean Elias Benjamin Valz
Jean Elias Benjamin Valz, francoski astronom, * 22. maj 1787, Nîmes, Francija, † 22. april 1867.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Jean Elias Benjamin Valz
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Kilometer
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Klasična mehanika
Kolorado
Kolorado je zvezna država na Goratem Zahodu na zahodu Združenih držav Amerike.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Kolorado
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Komet
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Konstantinopel
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Krožnica
Lev (ozvezdje)
Lev (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Lev (ozvezdje)
Lewis A. Swift
Lewis A. Swift, ameriški astronom, * 20. februar 1820, Okrožje Monroe, New York, ZDA, † 5. januar 1913.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Lewis A. Swift
Manchester
Panoramski posnetek mestnega središča Manchester je mesto v Združenem kraljestvu, ki spada v širšo, istoimensko regijo Greater Manchester v Severozahodni Angliji.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Manchester
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Meritev
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Merkur
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Meter
Milja
Mílja je ime več enot za merjenje dolžine.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Milja
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Naklon tira
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Nature
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Navidezni sij
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Nebesna mehanika
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Neptun
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Newtonovi zakoni gibanja
Observatorij
Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Observatorij
Observatorij Mount Palomar
Haleovega daljnogleda Observatorij Mount Palomar (tudi Palomarski observatorij) (izvirno angleško Palomar Observatory) je zaseben observatorij, ki se nahaja na istoimenski gori, ki leži v okrožju San Diego v ameriški zvezni državi Kalifornija.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Observatorij Mount Palomar
Observatorij Pariz
Observatorij Pariz, južna stran Poldnevniška (ali Cassinijeva soba) v Observatoriju Pariz. Pariški poldnevnik je označen na tleh. Observatorij Pariz, pogled z vrha Stolpa Montparnasse Velika kupola v Meudonu Observatorij Pariz (tudi Pariški observatorij, izvirno ali Observatoire de Paris-Meudon; koda IAU 005) je najodličnejši astronomski observatorij v Franciji in eden največjih astronomskih središč na svetu.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Observatorij Pariz
Ogenj
Goreča vžigalica Požarni trikotnik Gozdni požar Ôgenj je hitra oksidacija materiala v kemijskem procesu zgorevanja, ki sprošča toploto, svetlobo in različne proizvode kemijskih reakcij.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Ogenj
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Ognjenik
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Orbitalna perioda
Orgères-en-Beauce
Orgères-en-Beauce je naselje in občina v srednjem francoskem departmaju Eure-et-Loir regije Center.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Orgères-en-Beauce
Palec
Pálec ali cóla (angleško inch; pogosta oznaka »"«) je ime več enot za dolžino.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Palec
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Planet
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Pluton
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Precesija
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Ptiči
Red legije časti
Legija časti (francosko Légion d'honneur) je viteški red in hkrati najvišje francosko civilno odlikovanje, ki ga podeljuje predsednik Francije.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Red legije časti
Refraktor
palcev), 1921 Refráktor je lečni daljnogled za astronomska opazovanja.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Refraktor
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Rimska mitologija
Rio de Janeiro
Rio de Janeiro (portugalsko za 'januarska reka') je velemesto in sedež istoimenske zvezne države v jugovzhodni Braziliji.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Rio de Janeiro
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Saturn
Scientific American
Scientific American je ameriška poljudnoznanstvena revija, specializirana za področji naravoslovja in tehnike, ki izhaja pod okriljem založnika Springer Nature.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Scientific American
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Sekunda
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Sila
Simon Newcomb
Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Simon Newcomb
Sirij
HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Sirij
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Sončev mrk
Sončeva pega
plazmi. Ta skupina peg se je pomikala po površini septembra 2000 in izginila v nekaj tednih. Simulacija Sončevih peg Johna iz Worcestra. Sónčeva péga je začasno območje na Sončevi površini (fotosferi), kjer je temperatura nižja od okolice in močnejša magnetna dejavnost, ki zavira konvekcijo in tvori področja z nižjo temperaturo.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Sončeva pega
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Sonce
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Splošna teorija relativnosti
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Splošni gravitacijski zakon
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Stoletje
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Težnost
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Tir
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Venera
Vulkan (mitologija)
Kip Vulkana Vulkan je bog ognja v rimski mitologiji.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Vulkan (mitologija)
Vulkanski asteroid
Umetnikova predstava Vulkanskega asteroida Vulkánski asteroídi ali vulkanoídi so člani domnevne skupine asteroidov, ki bi krožili po stabilnem tiru na razdalji od 0,08 do 0,21 a.e. od Sonca (to je znotraj Merkurjevega tira).
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Vulkanski asteroid
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Združene države Amerike
Znanstvena fantastika
Pogled na prihodnost. Zračni avtomobil, ''The Leisure Hour'' (1904) Znánstvena fantástika (kratica ZF) je zvrst izmišljene pripovedi (fikcije), ki se v glavnem ukvarja z vplivom izmišljenega znanstvega in/ali tehnološkega napredka na družbo ali posameznika, pogosto v prihodnosti.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Znanstvena fantastika
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Zvezda
Zvezdne steze
Znak ob 40. obletnici franšize ''Zvezdne steze''; na njem so uradni logotip, zvezdna ladja ''Enterprise'' in kapitana Kirk (William Shatner, levo) ter Spock (Leonard Nimoy) Zvézdne stèze (angleško Star Trek) označuje sedem znanstvenofantastičnih televizijskih nanizank, deset filmov in stotine romanov, računalniških iger in ostalih znanstvenofantastičnih del.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in Zvezdne steze
1. november
1.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1. november
16. februar
16.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 16. februar
18. oktober
18.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 18. oktober
1819
1819 (MDCCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1819
1822
1822 (MDCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1822
1823
1823 (MDCCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1823
1834
1834 (MDCCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1834
1836
1836 (MDCCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1836
1837
1837 (MDCCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1837
1840
1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1840
1843
1843 (MDCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1843
1845
1845 (MDCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1845
1846
1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1846
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1859
1860
1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1860
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1861
1862
1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1862
1865
1865 (MDCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1865
1866
1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1866
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1876
1878
1878 (MDCCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1878
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1891
1949
1949 (MCMXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1949
1959
1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1959
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 1979
2. januar
2.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 2. januar
22. marec
22.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 22. marec
23. oktober
23.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 23. oktober
23. september
23.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 23. september
24. julij
24.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 24. julij
25. julij
25.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 25. julij
25. november
25.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 25. november
26. junij
26.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 26. junij
26. marec
26.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 26. marec
29. januar
29.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 29. januar
29. julij
29.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 29. julij
5. oktober
5.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 5. oktober
8. maj
8.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 8. maj
878
878 (DCCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Vulkan (domnevni planet) in 878