Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

23. oktober

Index 23. oktober

23.

176 odnosi: Adalbert Stifter, Adolf Hitler, Alex Zanardi, Alojz Rebula, Ameriška državljanska vojna, Andoni Zubizarreta, Angleščina, Astrologija, Škorpijon (ozvezdje), Štefan Selmar, Bejrut, Belgijci, Bitka pri El Alameinu, Bitka pri Kumanovem, Centralne sile, Dan, Dan državnosti, Druga svetovna vojna, Evropa, Felix Bloch, Frančišek Borgia Sedej, Francija, Francisco Franco, Francosko-pruska vojna, Gaj Avgust Oktavijan, General, Georgij Konstantinovič Žukov, Gorica, Gregorijanski koledar, Italija, Italijansko-turška vojna, Izabela Portugalska, Jamaga Soko, Janez Kapistran, John Boyd Dunlop, Kansas City, Kitajska, Kočevje, Komunizem, Kristmann Guðmundsson, Letalo, Leto, Libija, Lunéville, Madžarska, Madžarska revolucija (1956), Marco Simoncelli, Mark Antonij, Mark Junij Brut, Martin Cilenšek, ..., Metallica, Metz, Michael Crichton, Moskva, Motörhead, Motor, New York, Pariz, Patent, Pelé, Prestopno leto, Prusija, Prva balkanska vojna, Prva svetovna vojna, Rdeča armada, Robert Trujillo, Rudolf Golouh, Rusija, Samomor, Schutzstaffel, Slovenska filharmonija, Smrkci, Sodišče, Srbija, Strip, Sven III. Danski, Teroristični napad v gledališču Dubrovka, Terorizem, Tretji rajh, Trgovina, Turčija, Vladimir Lenin, Vojašnica, Vojno letalstvo, Volilna pravica, Wayne Rainey, Wernher von Braun, Zane Grey, Zdravnik, Združene države Amerike, Zellig Harris, 1068, 1125, 1134, 1157, 1355, 1386, 1456, 1492, 1503, 1539, 1622, 1641, 1685, 1695, 1768, 1796, 1805, 1810, 1813, 1817, 1818, 1820, 1840, 1848, 1853, 1857, 1864, 1868, 1870, 1872, 1874, 1875, 1877, 1886, 1887, 1900, 1901, 1905, 1906, 1908, 1909, 1911, 1912, 1914, 1915, 1917, 1919, 1921, 1924, 1927, 1931, 1934, 1937, 1939, 1940, 1941, 1942, 1946, 1949, 1950, 1956, 1957, 1958, 1960, 1961, 1964, 1966, 1973, 1974, 1975, 1981, 1982, 1983, 1984, 1985, 1987, 1992, 2002, 2007, 2008, 2011, 2018, 2022, 42 pr. n. št., 85 pr. n. št.. Razširi indeks (126 več) »

Adalbert Stifter

Adalbert Stifter (rojstno ime Albert Stifter), avstrijski pisatelj, slikar in učitelj, * 23. oktober 1805, Oberplan, Češka, † 28. januar, 1868, Linz.

Novo!!: 23. oktober in Adalbert Stifter · Poglej več »

Adolf Hitler

Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).

Novo!!: 23. oktober in Adolf Hitler · Poglej več »

Alex Zanardi

Alessandro »Alex« Zanardi, italijanski dirkač Formule 1, * 23. oktober 1966, Bologna, Italija.

Novo!!: 23. oktober in Alex Zanardi · Poglej več »

Alojz Rebula

Alojz Rebula, slovenski pisatelj, dramaturg, esejist, prevajalec, * 21. julij 1924, Šempolaj pri Nabrežini, Italija, † 23. oktober 2018, Topolšica.

Novo!!: 23. oktober in Alojz Rebula · Poglej več »

Ameriška državljanska vojna

Ameriška državljanska vojna (tudi secesijska vojna) je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva.

Novo!!: 23. oktober in Ameriška državljanska vojna · Poglej več »

Andoni Zubizarreta

Andoni Zubizarreta Urreta, španski nogometaš, poslovnež, * 23. oktober 1961, Vitoria, Španija.

Novo!!: 23. oktober in Andoni Zubizarreta · Poglej več »

Angleščina

Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.

Novo!!: 23. oktober in Angleščina · Poglej več »

Astrologija

Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.

Novo!!: 23. oktober in Astrologija · Poglej več »

Škorpijon (ozvezdje)

Škorpijon (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: 23. oktober in Škorpijon (ozvezdje) · Poglej več »

Štefan Selmar

Zgodbe Sztároga i Nóvoga Zákona (1880). Štefan Selmar tudi Števan Selmar, ponekod Selnar (madžarsko Szelmár István, provotno Slamar/Szlámár), prekmurski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj, *ok.

Novo!!: 23. oktober in Štefan Selmar · Poglej več »

Bejrut

Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.

Novo!!: 23. oktober in Bejrut · Poglej več »

Belgijci

Belgijci so multietnični narod, ki živi na področju Belgije.

Novo!!: 23. oktober in Belgijci · Poglej več »

Bitka pri El Alameinu

Bitka pri El Alameinu, ali natančneje druga bitka pri El Alameinu, je pomenila pomemben preobrat v drugi svetovni vojni in je bila sploh prva velika zmaga zavezniških sil pod britanskim vodstvom nad nacistično Nemčijo.

Novo!!: 23. oktober in Bitka pri El Alameinu · Poglej več »

Bitka pri Kumanovem

Bitka pri Kumanovem je ena izmed bitk v prvi balkanski vojni.

Novo!!: 23. oktober in Bitka pri Kumanovem · Poglej več »

Centralne sile

Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.

Novo!!: 23. oktober in Centralne sile · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Novo!!: 23. oktober in Dan · Poglej več »

Dan državnosti

Kongresnem trgu Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki se praznuje 25. junija, in je dela prost dan v Republiki Sloveniji.

Novo!!: 23. oktober in Dan državnosti · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: 23. oktober in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: 23. oktober in Evropa · Poglej več »

Felix Bloch

Felix Bloch, švicarsko-ameriški fizik, * 23. oktober 1905, Zürich, Švica, † 10. september 1983, Zürich.

Novo!!: 23. oktober in Felix Bloch · Poglej več »

Frančišek Borgia Sedej

Frančišek Borgia Sedej, slovenski rimskokatoliški duhovnik, škof, nadškof, metropolit, * 10. oktober 1854, Cerkno, † 29. november 1931, Gorica.

Novo!!: 23. oktober in Frančišek Borgia Sedej · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: 23. oktober in Francija · Poglej več »

Francisco Franco

Francisco Franco (celo ime Francisco Paulino Hermenegildo Teódulo Franco y Bahamonde Salgado Pardo de Andrade), španski general in diktator, * 4. december 1892, Ferrol, A Coruña, Galicija, Španija; † 20. november 1975, Madrid, Španija.

Novo!!: 23. oktober in Francisco Franco · Poglej več »

Francosko-pruska vojna

Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.

Novo!!: 23. oktober in Francosko-pruska vojna · Poglej več »

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Novo!!: 23. oktober in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »

General

Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.

Novo!!: 23. oktober in General · Poglej več »

Georgij Konstantinovič Žukov

Georgij Konstantinovič Žukov, ruski general, politik, maršal in četverni heroj Sovjetske zveze, * 1. december (19. november, ruski koledar) 1896, zaselek Strelkovka pri Moskvi, Kaluška gubernija, Ruski imperij (danes Kaluška oblast, Rusija) † 18. junij 1974, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Novo!!: 23. oktober in Georgij Konstantinovič Žukov · Poglej več »

Gorica

Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.

Novo!!: 23. oktober in Gorica · Poglej več »

Gregorijanski koledar

Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.

Novo!!: 23. oktober in Gregorijanski koledar · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: 23. oktober in Italija · Poglej več »

Italijansko-turška vojna

Italijansko-turška vojna (tudi Libijska vojna in Vojna v Tripolitaniji) je bil 386-dnevni vojaški spopad med Italijo in Osmanskim cesarstvom med septembrom 1911 in oktobrom 1912.

Novo!!: 23. oktober in Italijansko-turška vojna · Poglej več »

Izabela Portugalska

Izabela Portugalska, je bila cesarica soproga in kraljica soproga svojega bratranca Karla V. Habsburškega, ki je bil vladar Španskega imperija, * 24. oktober 1503, Lizbona, † 1. maj 1539, Toledo.

Novo!!: 23. oktober in Izabela Portugalska · Poglej več »

Jamaga Soko

Jamaga Sokō, japonski filozof in vojaški strateg pod šogunatom Tokugava v obdobju Edo, * 21. september 1622, Ajzuvakamacu, † 23. oktober 1685 Kot učenjak je uvedel konfucijansko načelo »plemenitnika« med samuraji na Japonskem.

Novo!!: 23. oktober in Jamaga Soko · Poglej več »

Janez Kapistran

Sveti Janez Kapistran (italijansko San Giovanni da Capestrano), redovnik, * 24. junij 1386, Capestrano, Italija, † 23. oktober 1456, Ilok (Hrvaška).

Novo!!: 23. oktober in Janez Kapistran · Poglej več »

John Boyd Dunlop

John Boyd Dunlop, škotski izumitelj, * 5. februar 1840, Dreghorn, Škotska, † 23. oktober 1921.

Novo!!: 23. oktober in John Boyd Dunlop · Poglej več »

Kansas City

Kansas City je velemesto v ZDA in lahko pomeni.

Novo!!: 23. oktober in Kansas City · Poglej več »

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Novo!!: 23. oktober in Kitajska · Poglej več »

Kočevje

Kočevska gimnazija Kočevje (Gottschee;Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36. Göttscheab ali Gətscheab v lokalnem kočevariškem narečju; Cocevie) je mesto v Sloveniji z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano poselitveno celoto, še najmanj 3000 več), središče istoimenske občine in upravne enote.

Novo!!: 23. oktober in Kočevje · Poglej več »

Komunizem

Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.

Novo!!: 23. oktober in Komunizem · Poglej več »

Kristmann Guðmundsson

Kristmann Guðmundsson, islandski književnik, * 23. oktober 1901, Thverfell, Islandija, † 20. november 1983, Reykjavik.

Novo!!: 23. oktober in Kristmann Guðmundsson · Poglej več »

Letalo

potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.

Novo!!: 23. oktober in Letalo · Poglej več »

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Novo!!: 23. oktober in Leto · Poglej več »

Libija

Libija (arabsko ليبيا) je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.

Novo!!: 23. oktober in Libija · Poglej več »

Lunéville

Lunéville (nemško Lünenstadt) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meurthe-et-Moselle.

Novo!!: 23. oktober in Lunéville · Poglej več »

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Novo!!: 23. oktober in Madžarska · Poglej več »

Madžarska revolucija (1956)

Madžarska revolucija leta 1956 je bila spontani upor, uperjen proti komunistični madžarski vladi in sovjetskim silam, nameščenim na madžarskem ozemlju.

Novo!!: 23. oktober in Madžarska revolucija (1956) · Poglej več »

Marco Simoncelli

Marco Simoncelli italijanski motociklistični dirkač, * 20. januar 1987, Cattolica, Italija, † 23. oktober 2011, Sepang, Malezija.

Novo!!: 23. oktober in Marco Simoncelli · Poglej več »

Mark Antonij

Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.

Novo!!: 23. oktober in Mark Antonij · Poglej več »

Mark Junij Brut

Mark Junij Brut (latinsko), znan tudi kot Kvint Servilij Kepion Brut (latinsko) je bil senator v pozni Rimski republiki, * 85 pr. n. št., † 42 pr. n. št., Filipi, Makedonija.

Novo!!: 23. oktober in Mark Junij Brut · Poglej več »

Martin Cilenšek

Naslovna stran knjige ''Naše škodljive rastline'' Martin Cilenšek, slovenski botanik in poljudnoznanstveni pisec, * 23. oktober 1848, Gotovlje, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo, † 22. oktober 1936, Ljubljana, Dravska banovina, Kraljevina Jugoslavija.

Novo!!: 23. oktober in Martin Cilenšek · Poglej več »

Metallica

Metallica je ameriška thrash metal skupina iz Los Angelesa, ustanovljena 28.

Novo!!: 23. oktober in Metallica · Poglej več »

Metz

Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.

Novo!!: 23. oktober in Metz · Poglej več »

Michael Crichton

John Michael Crichton, ameriški zdravnik, pisec, filmski producent, filmski režiser in televizijski producent, * 23. oktober 1942, Chicago, Illinois, Združene države Amerike, † 4. november 2008, Los Angeles, Kalifornija.

Novo!!: 23. oktober in Michael Crichton · Poglej več »

Moskva

Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.

Novo!!: 23. oktober in Moskva · Poglej več »

Motörhead

Motörhead je bila britanska heavy metal skupina, ustanovljena leta 1975.

Novo!!: 23. oktober in Motörhead · Poglej več »

Motor

Motor (tudi pogonski stroj) je stroj, ki pretvarja notranjo in tlačno energijo v mehansko delo.

Novo!!: 23. oktober in Motor · Poglej več »

New York

Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.

Novo!!: 23. oktober in New York · Poglej več »

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Novo!!: 23. oktober in Pariz · Poglej več »

Patent

Patent je zakonsko zaščitena in izključna pravica gospodarskega izkoriščanja izuma, ki jih dodeli država imetniku patenta za omejeno dobo, po navadi je to za 20 let.

Novo!!: 23. oktober in Patent · Poglej več »

Pelé

»Pelé« (s pravim imenom Edson Arantes do Nascimento), brazilski nogometaš, * 23. oktober 1940, Três Corações, Brazilija, † 29. december 2022, São Paolo, Brazilija.

Novo!!: 23. oktober in Pelé · Poglej več »

Prestopno leto

Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.

Novo!!: 23. oktober in Prestopno leto · Poglej več »

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Novo!!: 23. oktober in Prusija · Poglej več »

Prva balkanska vojna

Prva balkanska vojna je prva izmed dveh vojn, ki sta zaznamovali umik Osmanskega cesarstva z Balkana.

Novo!!: 23. oktober in Prva balkanska vojna · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: 23. oktober in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rdeča armada

Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.

Novo!!: 23. oktober in Rdeča armada · Poglej več »

Robert Trujillo

Robert Trujillo (rojen Roberto Agustín Miguel Santiago Samuel Perez de la Santa Concepción Trujillo Veracruz Bautista), ameriški glasbenik, * 23. oktober 1964.

Novo!!: 23. oktober in Robert Trujillo · Poglej več »

Rudolf Golouh

Rudolf Golouh, slovenski politik, urednik, novinar in dramatik, * 23. oktober 1887, Koper, † 23. december 1982, Ljubljana.

Novo!!: 23. oktober in Rudolf Golouh · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Novo!!: 23. oktober in Rusija · Poglej več »

Samomor

Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.

Novo!!: 23. oktober in Samomor · Poglej več »

Schutzstaffel

Zastava SS Schutzstaffel ((zaščitni vod; kratica SS) je bila paravojaška organizacija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP). Sprva je bil Schutzstaffel del Sturmabteilunga (SA), a je po noči dolgih nožev pridobil samostojnost znotraj stranke. Organizacijo je leta 1925 ustanovil Adolf Hitler za potrebe osebne straže. Pripadnike SS so izšolali za popolno zvestobo in poslušnost ter brezobzirnost do nasprotnikov. Od leta 1929 do razpada Tretjega rajha je SS vodil Heinrich Himmler, ki je pripadnike enote razdelil na dve glavni skupini: splošni SS (Allgemeine) in bojne enote SS (Waffen-SS). Enote SS so bile sprva podrejene SA in so leta 1934 pomagale Hitlerju v noči dolgih nožev, ko je odstranil svoje tekmece. Med pododdelki SS sta bila tudi Gestapo in varnostna služba (Sicherheitsdienst), ki je skrbela za domačo in tujo obveščevalno varnost. Bojne enote SS so bile elitne bojna skupina, ki se je borila skupaj z oboroženimi silami, vendar neodvisno od njih. Vodila je tudi koncentracijska taborišča. Mednarodno sodišče je po vojni SS uvrstilo med zločinske organizacije. Kategorija:Nacionalsocialistična nemška delavska stranka Kategorija:Sturmabteilung * Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1925 Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1945.

Novo!!: 23. oktober in Schutzstaffel · Poglej več »

Slovenska filharmonija

Ljubljani Slovenska filharmonija z ljubljanskim gradom v ozadju. Slovenska filharmonija je osrednja slovenska glasbena ustanova v evropskem merilu.

Novo!!: 23. oktober in Slovenska filharmonija · Poglej več »

Smrkci

Smrkci (originalno fr. Les Schtroumpfs) so televizijska in stripovska franšiza o skupini malih modrih izmišljenih bitij, ki živijo v gozdu.

Novo!!: 23. oktober in Smrkci · Poglej več »

Sodišče

Sodišče je državni organ, ki avtorativno odloča o sporih med posamezniki, skupinami oz.

Novo!!: 23. oktober in Sodišče · Poglej več »

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Novo!!: 23. oktober in Srbija · Poglej več »

Strip

Winsorja McCayja (1904–1906) Stríp je verbalno-vizualni medij, sestavlja ga zaporedje sličic, ki se nizajo v pasice, besedilo je v oblačkih.

Novo!!: 23. oktober in Strip · Poglej več »

Sven III. Danski

Sven III. (dansko Svend Grathe ali Svend 3.) je bil od leta 1146 do svoje smrti kralj Danske, * okoli 1125, † 23. oktober 1157, Grate Hede, Danska.

Novo!!: 23. oktober in Sven III. Danski · Poglej več »

Teroristični napad v gledališču Dubrovka

Teroristični napad v gledališču Dubrovka se je začel 23.

Novo!!: 23. oktober in Teroristični napad v gledališču Dubrovka · Poglej več »

Terorizem

Teroristični napadi 11. septembra 2001 (na sliki stolpnici WTC) Terorizem je vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom/civilnim ustanovam v politične ali/in gospodarske namene.

Novo!!: 23. oktober in Terorizem · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Novo!!: 23. oktober in Tretji rajh · Poglej več »

Trgovina

Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.

Novo!!: 23. oktober in Trgovina · Poglej več »

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Novo!!: 23. oktober in Turčija · Poglej več »

Vladimir Lenin

Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.

Novo!!: 23. oktober in Vladimir Lenin · Poglej več »

Vojašnica

Vojašnica je stalen vojaški objekt, ki je primarno namenjen nastanitvi vojakov v času služenja vojaškega roka oz.

Novo!!: 23. oktober in Vojašnica · Poglej več »

Vojno letalstvo

Vojno letalstvo je del oboroženih sil, ki skrbi za obrambo državnega zračnega prostora s pomočjo vojaških letal, helikopterjev in sredstev zračne obrambe.

Novo!!: 23. oktober in Vojno letalstvo · Poglej več »

Volilna pravica

Volilna pravica je v sodobnih demokratičnih ureditvah določena v ustavi kot ena temeljnih političnih pravic državljana.

Novo!!: 23. oktober in Volilna pravica · Poglej več »

Wayne Rainey

Wayne Rainey, ameriški motociklistični dirkač, * 23. oktober 1960, Downey, Kalifornija, Združene države Amerike Dirkal je v razredu 500cc Svetovnega prvenstva v motociklizmu.

Novo!!: 23. oktober in Wayne Rainey · Poglej več »

Wernher von Braun

Wernher Magnus Maximillian Freiherr von Braun (*23. marec 1912, Wirsitz, † 16. junij 1977, Aleksandrija, ZDA) je bil nemški raketni inženir, pionir in vizionar astronavtike.

Novo!!: 23. oktober in Wernher von Braun · Poglej več »

Zane Grey

Pearl Zane Grey, ameriški pisatelj, 31. januar 1872, Zanesville, Ohio, ZDA - † 23. oktober 1939, Altadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: 23. oktober in Zane Grey · Poglej več »

Zdravnik

Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.

Novo!!: 23. oktober in Zdravnik · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: 23. oktober in Združene države Amerike · Poglej več »

Zellig Harris

Zellig Sabbettai Harris, ameriški jezikoslovec, * 23. oktober 1909, Balta, Rusko cesarstvo (danes Ukrajina), † 22. maj 1992, New York, Združene države Amerike.

Novo!!: 23. oktober in Zellig Harris · Poglej več »

1068

1068 (MLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 23. oktober in 1068 · Poglej več »

1125

1125 (MCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 23. oktober in 1125 · Poglej več »

1134

1134 (MCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 23. oktober in 1134 · Poglej več »

1157

1157 (MCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 23. oktober in 1157 · Poglej več »

1355

1355 (MCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 23. oktober in 1355 · Poglej več »

1386

1386 (MCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 23. oktober in 1386 · Poglej več »

1456

1456 (MCDLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 23. oktober in 1456 · Poglej več »

1492

1492 (MCDXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 23. oktober in 1492 · Poglej več »

1503

1503 (MDIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 23. oktober in 1503 · Poglej več »

1539

1539 (MDXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 23. oktober in 1539 · Poglej več »

1622

1622 (MDCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: 23. oktober in 1622 · Poglej več »

1641

1641 (MDCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: 23. oktober in 1641 · Poglej več »

1685

1685 (MDCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: 23. oktober in 1685 · Poglej več »

1695

1695 (MDCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: 23. oktober in 1695 · Poglej več »

1768

1768 (MDCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: 23. oktober in 1768 · Poglej več »

1796

1796 (MDCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: 23. oktober in 1796 · Poglej več »

1805

1805 (MDCCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: 23. oktober in 1805 · Poglej več »

1810

1810 (MDCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: 23. oktober in 1810 · Poglej več »

1813

1813 (MDCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: 23. oktober in 1813 · Poglej več »

1817

1817 (MDCCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: 23. oktober in 1817 · Poglej več »

1818

1818 (MDCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: 23. oktober in 1818 · Poglej več »

1820

1820 (MDCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: 23. oktober in 1820 · Poglej več »

1840

1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: 23. oktober in 1840 · Poglej več »

1848

1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: 23. oktober in 1848 · Poglej več »

1853

1853 (MDCCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: 23. oktober in 1853 · Poglej več »

1857

1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: 23. oktober in 1857 · Poglej več »

1864

1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: 23. oktober in 1864 · Poglej več »

1868

1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: 23. oktober in 1868 · Poglej več »

1870

1870 (MDCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: 23. oktober in 1870 · Poglej več »

1872

1872 (MDCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: 23. oktober in 1872 · Poglej več »

1874

1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: 23. oktober in 1874 · Poglej več »

1875

1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: 23. oktober in 1875 · Poglej več »

1877

1877 (MDCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: 23. oktober in 1877 · Poglej več »

1886

1886 (MDCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: 23. oktober in 1886 · Poglej več »

1887

1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: 23. oktober in 1887 · Poglej več »

1900

1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 23. oktober in 1900 · Poglej več »

1901

1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 23. oktober in 1901 · Poglej več »

1905

1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 23. oktober in 1905 · Poglej več »

1906

1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 23. oktober in 1906 · Poglej več »

1908

1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 23. oktober in 1908 · Poglej več »

1909

1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 23. oktober in 1909 · Poglej več »

1911

1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 23. oktober in 1911 · Poglej več »

1912

1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 23. oktober in 1912 · Poglej več »

1914

1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 23. oktober in 1914 · Poglej več »

1915

Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 23. oktober in 1915 · Poglej več »

1917

1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 23. oktober in 1917 · Poglej več »

1919

1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 23. oktober in 1919 · Poglej več »

1921

1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 23. oktober in 1921 · Poglej več »

1924

1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 23. oktober in 1924 · Poglej več »

1927

1927 (MCMXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 23. oktober in 1927 · Poglej več »

1931

1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 23. oktober in 1931 · Poglej več »

1934

1934 (MCMXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 23. oktober in 1934 · Poglej več »

1937

1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 23. oktober in 1937 · Poglej več »

1939

1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 23. oktober in 1939 · Poglej več »

1940

1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 23. oktober in 1940 · Poglej več »

1941

1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 23. oktober in 1941 · Poglej več »

1942

1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 23. oktober in 1942 · Poglej več »

1946

1946 (MCMXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 23. oktober in 1946 · Poglej več »

1949

1949 (MCMXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 23. oktober in 1949 · Poglej več »

1950

1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 23. oktober in 1950 · Poglej več »

1956

1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 23. oktober in 1956 · Poglej več »

1957

1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 23. oktober in 1957 · Poglej več »

1958

1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 23. oktober in 1958 · Poglej več »

1960

1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 23. oktober in 1960 · Poglej več »

1961

1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 23. oktober in 1961 · Poglej več »

1964

1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 23. oktober in 1964 · Poglej več »

1966

1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 23. oktober in 1966 · Poglej več »

1973

1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 23. oktober in 1973 · Poglej več »

1974

1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 23. oktober in 1974 · Poglej več »

1975

1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 23. oktober in 1975 · Poglej več »

1981

1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 23. oktober in 1981 · Poglej več »

1982

1982 (MCMLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 23. oktober in 1982 · Poglej več »

1983

1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 23. oktober in 1983 · Poglej več »

1984

1984 (MCMLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 23. oktober in 1984 · Poglej več »

1985

1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 23. oktober in 1985 · Poglej več »

1987

1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 23. oktober in 1987 · Poglej več »

1992

1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 23. oktober in 1992 · Poglej več »

2002

2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 23. oktober in 2002 · Poglej več »

2007

2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.

Novo!!: 23. oktober in 2007 · Poglej več »

2008

2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.

Novo!!: 23. oktober in 2008 · Poglej več »

2011

2011 (MMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 23. oktober in 2011 · Poglej več »

2018

2018 (MMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 23. oktober in 2018 · Poglej več »

2022

2022 (MMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 23. oktober in 2022 · Poglej več »

42 pr. n. št.

42 pr.

Novo!!: 23. oktober in 42 pr. n. št. · Poglej več »

85 pr. n. št.

85 pr.

Novo!!: 23. oktober in 85 pr. n. št. · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »