Odpri v Google MapsKazalo
124 odnosi: Andraž Hribar, Andrej Trobentar, Andrej Zdravič, Anton Gole, Auerspergi, Avstrija, Šalka vas, Železniška proga Grosuplje–Kočevje, Željne, Željnske jame, Črnomelj, Bert Sotlar, Borovška naravoslovna pot, Bruno Urh, Celjski grofje, Cerkev sv. Jerneja, Kočevje, Druga svetovna vojna, Eksplozija v tovarni Melamin (2022), Ferdinand Avguštin Hallerstein, Fran Saleški Finžgar, France Onič, Franjo Zdravič, Friderik I. Celjski, Friderik III. Habsburški, Fridrihštajn, Gašper Jarni, Glavna cesta 106, Gorenja Žaga, Gozdna učna pot Rožni studenec, Grad Fridrihštajn, Habsburžani, Hočevje, Hrvaška, Ig, Italijani, Ivan Jurkovič, Janko Veber, Jugoslovanska ljudska armada, Klavdij Sluban, Kočevarščina, Kočevarji, Kočevska Reka, Kočevski Rog, Kočevski zbor, Kočevsko polje, Kolpa, Kostel, Krokar (razločitev), Kuga, Lela B. Njatin, ... Razširi indeks (74 več) »
- Naselja Občine Kočevje
Andraž Hribar
Andraž Hribar, slovenski pevec pop in rock glasbe ter glasbenik, * 9. junij 1975, Ljubljana.
Poglej Kočevje in Andraž Hribar
Andrej Trobentar
Andrej Trobentar, slovenski slikar, glasbenik, pesnik in pedagog, * 22. november 1951, Šent Jurij Trobentar je ustanovitelj in vokalist glasbene skupine Na lepem prijazni (NLP), ki je začela z delovanjem leta 1978.
Poglej Kočevje in Andrej Trobentar
Andrej Zdravič
Andrej Zdravič, slovenski filmski umetnik, * 1952, Ljubljana.
Poglej Kočevje in Andrej Zdravič
Anton Gole
Anton Gole, slovenski častnik, * 31. oktober 1953, Kočevje, † 4. oktober 2006, Ljubljana.
Poglej Kočevje in Anton Gole
Auerspergi
Auerspergi (tudi Turjačani oz. Turjaški) so bili plemiška rodbina na Slovenskem in ena izmed najbogatejših in najvplivnejših plemiških družin v Avstrijskem cesarstvu.
Poglej Kočevje in Auerspergi
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Kočevje in Avstrija
Šalka vas
Šalka vas je naselje v občini Kočevje.
Poglej Kočevje in Šalka vas
Železniška proga Grosuplje–Kočevje
Železniška proga Grosuplje–Kočevje je ena železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.
Poglej Kočevje in Železniška proga Grosuplje–Kočevje
Željne
Željne je naselje v občini Kočevje.
Poglej Kočevje in Željne
Željnske jame
Željnske jame se nahajajo med Željnami in Šalko vasjo vzhodno od Kočevja.
Poglej Kočevje in Željnske jame
Črnomelj
Črnómelj (v starejših virih tudi Černomelj, TschernemblLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 4.) je mesto v Sloveniji, največje mesto v Beli krajini z okoli 5500 prebivalci, sedež istoimenske občine in krajevne skupnosti.
Poglej Kočevje in Črnomelj
Bert Sotlar
Bert Sotlar, slovenski gledališki in filmski igralec, * 4. februar 1921, Kočevje, † 10. junij 1992, Ljubljana.
Poglej Kočevje in Bert Sotlar
Borovška naravoslovna pot
Znak Borovške naravoslovne poti Borovška naravoslovna pot je gozdna učna pot, ki želi obiskovalca poučiti o skrivnostih pragozda Krokar, narcisah, ki rastejo na pobočju Krempe in drugih značilnostih območja okoli Borovca pri Kočevski Reki.
Poglej Kočevje in Borovška naravoslovna pot
Bruno Urh
Bruno Urh, slovenski arhitekt, * 1968.
Poglej Kočevje in Bruno Urh
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Kočevje in Celjski grofje
Cerkev sv. Jerneja, Kočevje
Cerkev sv.
Poglej Kočevje in Cerkev sv. Jerneja, Kočevje
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Kočevje in Druga svetovna vojna
Eksplozija v tovarni Melamin (2022)
Eksplozija v tovarni Melamin se je zgodila 12.
Poglej Kočevje in Eksplozija v tovarni Melamin (2022)
Ferdinand Avguštin Hallerstein
Ferdinand Avguštin pl.
Poglej Kočevje in Ferdinand Avguštin Hallerstein
Fran Saleški Finžgar
Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik * 9. februar 1871, Doslovče, † 2. junij 1962, Ljubljana.
Poglej Kočevje in Fran Saleški Finžgar
France Onič
Franc Onič, slovenski pesnik, * 29. januar 1901, Petrovče, † 4. april 1975, Ljubljana.
Poglej Kočevje in France Onič
Franjo Zdravič
Franjo (Franc) Zdravič, slovenski zdravnik plastični kirurg, * 20. september 1919, Dolga vas pri Kočevju, † 21. december 1999, Ljubljana.
Poglej Kočevje in Franjo Zdravič
Friderik I. Celjski
Friderik I. Celjski, rojen kot svobodni Žovneški gospod in od leta 1341 prvi Celjski grof, * okoli 1300, † 1359.
Poglej Kočevje in Friderik I. Celjski
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Kočevje in Friderik III. Habsburški
Fridrihštajn
Fridrihštajn (nemško: Friedrichstein) je 970 m visok vrh nad Kočevjem.
Poglej Kočevje in Fridrihštajn
Gašper Jarni
Gašper Jarni, slovenski dramski in filmski igralec ter lutkar, * 27. januar 1979, Ljubljana Leta 2004 je diplomiral na ljubljanski AGRFT.
Poglej Kočevje in Gašper Jarni
Glavna cesta 106
200px Glavna cesta 106 (G2-106) je glavna cesta drugega reda v Sloveniji, dolga 85,7 kilometra.
Poglej Kočevje in Glavna cesta 106
Gorenja Žaga
Gorenja Žaga je naselje v Občini Kostel.
Poglej Kočevje in Gorenja Žaga
Gozdna učna pot Rožni studenec
Gozdna učna pot Rožni studenec je najstarejša učna pot na Kočevskem.
Poglej Kočevje in Gozdna učna pot Rožni studenec
Grad Fridrihštajn
Grad Fridrihštajn je dal zgraditi v začetku 15. stoletja (med letoma 1423 in 1425) Friderik II., sin Celjskega grofa Hermana II., za svojo ljubico Veroniko Deseniško, s katero se je po smrti svoje prve žene Elizabete Frankopanske tudi poročil.
Poglej Kočevje in Grad Fridrihštajn
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Kočevje in Habsburžani
Hočevje
Hočevje je naselje v Občini Dobrepolje.
Poglej Kočevje in Hočevje
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Kočevje in Hrvaška
Ig
Ig je mestno naselje z okoli 2.400 prebivalci na južnem robu Ljubljanskega barja, središče Občine Ig ter obenem tudi satelitsko naselje Ljubljane, s katero je povezano s cesto, ki vodi preko Barja.
Poglej Kočevje in Ig
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej Kočevje in Italijani
Ivan Jurkovič
Ivan Jurkovič je lahko.
Poglej Kočevje in Ivan Jurkovič
Janko Veber
Janko Veber, slovenski politik, poslanec in inženir gradbeništva, * 30. julij 1960, Ljubljana.
Poglej Kočevje in Janko Veber
Jugoslovanska ljudska armada
Jugoslovanska ljudska armada, s kratico JLA (srbohrvaško: Jugoslovenska narodna armija, s kratico JNA), je bila vojaška oborožena sila Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Kočevje in Jugoslovanska ljudska armada
Klavdij Sluban
Klavdij Sluban, francoski fotograf slovenskega rodu, * 3. marec 1963, Pariz.
Poglej Kočevje in Klavdij Sluban
Kočevarščina
Napis v kočevarščini in nemščini na spominski plošči na steni kapele Božjega Groba pri cerkvi Presvetega Rešnjega Telesa, Trata, Kočevje Tradicionalna krajevna imena v kočevarščini niso vedno enaka nekoč uradnim nemškim imenom Imena v kočevarščini imajo drugo glasovno stanje kot imena v knjižni nemščini Ime mesta Kočevje v slovenščini, nemščini in kočevarščini Melodija in prva kitica kočevarske ljudske pesmi ''Də mêrarin'' ("ženska ob morju").Adolf Hauffen: ''Die deutsche Sprachinsel Gottschee.'' Graz 1895, str.
Poglej Kočevje in Kočevarščina
Kočevarji
Jezikovni otok Kočevarjev leta 1878 Kočevarji, Slava vojvodine Kranjske (Ljubljana/Nürnberg 1689), Janez Vajkard Valvasor Občicah Kočevarji ali kočevski Nemci (Gottscheer) so nekdanja nemško govoreča skupnost, ki je živela na Kočevskem, na nemškem jezikovnem otoku, katerega središče je bilo mesto Kočevje.
Poglej Kočevje in Kočevarji
Kočevska Reka
Kočevska Reka je naselje v občini Kočevje.
Poglej Kočevje in Kočevska Reka
Kočevski Rog
Jama pod Macesnovo Gorico Kočevski Rog (ali tudi samo Rog, nemško Hornwald) je kraška planota, ki je del Kočevskega višavja nad Črmošnjiško dolino, sicer del Dolenjske.
Poglej Kočevje in Kočevski Rog
Kočevski zbor
Kočevski zbor Zbor odposlancev slovenskega naroda ali na kratko Kočevski zbor je potekal v Kočevju v tamkajšnjem Sokolskem (danes Šeškovem) domu od 1.
Poglej Kočevje in Kočevski zbor
Kočevsko polje
Kočevsko polje je netipično kraško polje ob prelomnici dinarske smeri.
Poglej Kočevje in Kočevsko polje
Kolpa
Kólpa (hrv. Kupa, v Beli krajini Kóupa) je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, desni pritok Save na Hrvaškem.
Poglej Kočevje in Kolpa
Kostel
Kostel je naselje v Občini Kostel.
Poglej Kočevje in Kostel
Krokar (razločitev)
Krokar je lahko.
Poglej Kočevje in Krokar (razločitev)
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Kočevje in Kuga
Lela B. Njatin
Lela Angela Mršek Bajda, bolje znana pod psevdonimom Lela B. Njatin ali Lela Bajda Njatin, slovenska pisateljica in vizualna umetnica, * 1963, Ljubljana.
Poglej Kočevje in Lela B. Njatin
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Kočevje in Ljubljana
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Kočevje in Madžarska
Mahovnik
Mahovnik je naselje v občini Kočevje.
Poglej Kočevje in Mahovnik
Manevrska struktura narodne zaščite
Manevrska struktura narodne zaščite (kratica MSNZ) je bila slovenska paravojaška organizacija, katere osnovni namen oblikovanja je bil varstvo ukrepov nastajajoče slovenske države.
Poglej Kočevje in Manevrska struktura narodne zaščite
Matej Bor
Matej Bor, (pravo ime Vladimir Pavšič) slovenski pesnik in pisatelj, * 14. april 1913, Grgar pri Gorici, † 29. september 1993, Radovljica.
Poglej Kočevje in Matej Bor
Mejni prehod
Mejni prehod je kraj, ki je določen za kontroliran prehod državne meje.
Poglej Kočevje in Mejni prehod
Mestne pravice
Listina z "mestnimi pravicami" Utrechta iz leta 1122 Viljem V. leta 1356 podelil mestne pravice Mestne pravice so bile v srednjeveški Evropi posebne pravice in privilegiji, ki so bili podeljeni kraju.
Poglej Kočevje in Mestne pravice
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Kočevje in Mesto
Milan Butina
Milan Butina, slovenski slikar, scenograf, kostumograf in likovni teoretik * 21. november 1923, Kočevje, † 24. junij 1999 Ljubljana.
Poglej Kočevje in Milan Butina
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Poglej Kočevje in Most
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Kočevje in Nadmorska višina
Naravoslovna učna pot
Naravoslovna učna pot je pešpot, speljana po gozdni, travnati ali grmičevnati pokrajini in je namenjena naravoslovnemu izobraževanju, spoznavanju gozdnih rastlin, živali, gozdarstva, tradicionalnih obrti in naravnih pojavov in je lahko opredeljena kot geološka, gozdna, botanična, parkovna in podobno.
Poglej Kočevje in Naravoslovna učna pot
Narodnoosvobodilni boj
Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).
Poglej Kočevje in Narodnoosvobodilni boj
Nataša Briški
Nataša Briški, slovenska novinarka, publicistka in urednica, * 1974.
Poglej Kočevje in Nataša Briški
Nataša Košir
Nataša Košir Mušič, nekdanji slovenski fotomodel in manekenka, * 3. december 1947, Novo mestoNajlepša Jugoslovanka - naše gore list!, str.
Poglej Kočevje in Nataša Košir
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Kočevje in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Kočevje in Nemci
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Kočevje in Novo mesto
Občina Kočevje
Občina Kočevje je ena od občin v Republiki Sloveniji in s 563,7 km² po površini največja občina, ki ima skoraj 16.000 prebivalcev in s središčem v mestu Kočevje, v katerem živi dobra polovica prebivalstva te občine, velika večina poselitve občine (okoli 3/4) je v njegovi neposredni okolici na Kočevskem polju.
Poglej Kočevje in Občina Kočevje
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Kočevje in Obzidje
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Kočevje in Oglej
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Kočevje in Ortenburžani
Osilnica
Osilnica je obmejno obcestno naselje z gručastim jedrom in zaselkom Potuharico.
Poglej Kočevje in Osilnica
Patent
Patent je zakonsko zaščitena in izključna pravica gospodarskega izkoriščanja izuma, ki jih dodeli država imetniku patenta za omejeno dobo, po navadi je to za 20 let.
Poglej Kočevje in Patent
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Kočevje in Patriarh
Pekre
Pekre so naselje mariborskega mestnega območja in ležijo tik ob Mariboru.
Poglej Kočevje in Pekre
Peter Kozler
''Zemljovid slovenske dežele in pokrajin'', 1852, izdan 1861 Peter Kozler (tudi Kosler), slovenski pravnik, gospodarstvenik, geograf, kartograf in politik nemškega rodu, * 16. februar 1824, Koče pri Kočevski Reki, † 16. april 1879, Ljubljana.
Poglej Kočevje in Peter Kozler
Petrina
Petrina je naselje v Občini Kostel.
Poglej Kočevje in Petrina
Planinska pot
Planinska pot, označena s Knafelčevo markacijo Planinska pot je ozek pas zemljišča, označen ali neoznačen, zavarovan ali nezavarovan, praviloma v gričevnatem, hribovitem in goratem svetu, namenjen za hojo, tek ali plezanje, ki je lahko obstoječa pešpot ob javni prometni površini, poljska pot ali ustrezna gozdna prometnica, lahko pa je tudi samostojna, praviloma največ en meter široka, le v nujnih primerih z naravnim materialom utrjena pohodna trasa.
Poglej Kočevje in Planinska pot
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Kočevje in Podnebje
Pokrajinski muzej Kočevje
Osrednja dvorana Pokrajinskega muzeja Kočevje Pokrajinski muzej Kočevje je bil ustanovljen leta 1952 na pobudo muzejskega društva Kočevje in od tedaj dalje prireja razstave.
Poglej Kočevje in Pokrajinski muzej Kočevje
Ponikalnica
Drugi izvir ponikalnice Temenice, bruhalnik Zijalo Ponikalnica je izraz za reko s kraškim izvirom, ki po navadi teče po neprepustni podlagi kraškega polja, ob stiku z apnencem pa ponikne v tla.
Poglej Kočevje in Ponikalnica
Posavje
Tri začetne občine regije Slovensko Posavje skozi zgodovino 1900-1990 (Posavski muzej, Brežice) Posavje je neformalna slovenska pokrajina ob Savi, ki zajema občine Brežice, Krško, Kostanjevica na Krki, Sevnica in od leta 2015 naprej tudi občini Radeče in Bistrica ob Sotli.
Poglej Kočevje in Posavje
Prekop
Kielski prekop Prekòp (sinonim kanál) je v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovno pot.
Poglej Kočevje in Prekop
Ribnica
Ribnica je mesto v Sloveniji s 3.600 prebivalci (skupaj z bližnjo Hrovačo pa okroglimi 4000) in središče istoimenske občine, ki leži na Ribniškem polju na jugovzhodu Slovenije, na ravnem svetu med vzpetinama Mala in Velika gora.
Poglej Kočevje in Ribnica
Rinža
Reka Rinža v Kočevju Rinža je glavna reka Kočevskega polja in je značilna kraška ponikalnica, dolga 14 km.
Poglej Kočevje in Rinža
Rudniško jezero
Rudniško jezero, tudi Kočevsko jezero, se nahaja na Kočevskem polju, v severovzhodnem delu Kočevja, ob predelu Trata, Rudnik in naselju Šalka vas.
Poglej Kočevje in Rudniško jezero
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Kočevje in Samostan
Sell Out
Sell Out je slovenska ska-reggae-punk-rock skupina iz Kočevja, ki je začela delovati leta 2001.
Poglej Kočevje in Sell Out
Sendi (pevka)
Sandra Zupanc por.
Poglej Kočevje in Sendi (pevka)
Sergeja Stefanišin
Sergeja Stefanišin, slovenska rokometašica, * 19. september 1974, Ljubljana.
Poglej Kočevje in Sergeja Stefanišin
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Kočevje in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Kočevje in Slovenija
Slovenska osamosvojitvena vojna
Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, so bili lokalno omejeni spopadi med 27. junijem in 7. julijem 1991.
Poglej Kočevje in Slovenska osamosvojitvena vojna
Slovenski kmečki upor
Bitka pri Celju (1515) Slovenski kmečki upor leta 1515 je bil klasičen in največji in najbolj organiziran kmečki upor na slovenskih tleh.
Poglej Kočevje in Slovenski kmečki upor
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Kočevje in Srbija
Stane Jarm
Stane Jarm, slovenski kipar, grafik in pedagog, * 31. oktober 1931, Osilnica, † 1. oktober 2011, Ljubljana.
Poglej Kočevje in Stane Jarm
Tadej Tomšič
Tadej Tomšič, slovenski saksofonist, skladatelj, aranžer in dirigent, * 1973, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Kočevje in Tadej Tomšič
Teritorialna obramba Republike Slovenije
Teritorialna obramba Republike Slovenije (tudi Teritorialna obramba Slovenije; TO RS, TOS, TO) je bila predhodnica Slovenske vojske.
Poglej Kočevje in Teritorialna obramba Republike Slovenije
Tomaž Gregorič
Tomaž Gregorič, slovenski fotograf, * 1969.
Poglej Kočevje in Tomaž Gregorič
Trg
Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).
Poglej Kočevje in Trg
Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.
Poglej Kočevje in Turški vpadi
Viktor Parma
Viktor Parma, slovenski skladatelj in dirigent, * 20. februar 1858, Trst, † 25. december 1924, Maribor.
Poglej Kočevje in Viktor Parma
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Kočevje in Vojvoda
Vojvodina
Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.
Poglej Kočevje in Vojvodina
Volodja Balžalorsky
Volodja Balžalorsky, slovenski violinist, * 31. januar 1956, Kranj.
Poglej Kočevje in Volodja Balžalorsky
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Kočevje in Združene države Amerike
Zofka Kveder
Zofka Kveder (poročena Jelovšek in Demetrović; poznana tudi kot Kopriva, Milena, Modroslava, Zofija, Poluks, Grabovska, Janja Legat), slovenska pisateljica in publicistka, * 22. april 1878, Ljubljana, † 21. november 1926, Zagreb.
Poglej Kočevje in Zofka Kveder
1. maj
1.
Poglej Kočevje in 1. maj
1. oktober
1.
Poglej Kočevje in 1. oktober
1. specialna brigada MORiS
1.
Poglej Kočevje in 1. specialna brigada MORiS
1363
1363 (MCCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Kočevje in 1363
1377
1377 (MCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Kočevje in 1377
14. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.
Poglej Kočevje in 14. stoletje
1461
1461 (MCDLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Kočevje in 1461
1471
1471 (MCDLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Kočevje in 1471
1492
1492 (MCDXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Kočevje in 1492
1515
1515 (MDXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Kočevje in 1515
1641
1641 (MDCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Kočevje in 1641
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Kočevje in 19. stoletje
1943
1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Kočevje in 1943
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Kočevje in 1990
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Kočevje in 20. stoletje
3. oktober
3.
Poglej Kočevje in 3. oktober
Glej tudi
Naselja Občine Kočevje
Prav tako znan kot Gotsche, Trata, Kočevje.