Kazalo
55 odnosi: Albert IV. Goriški, Albreht II. Avstrijski, Avignon, Štefan II. Kotromanić, Žička kartuzija, Benediktinski samostan Gornji Grad, Celjski grad, Celjski grofje, Goriški grofje, Gospodje Ptujski, Grad Šalek, Grad Šenek, Grad Šoštanj, Grad Žebnik, Grad Žovnek, Grad Ekenštajn, Grad Forhtenek, Grad Freudeneck, Grad Kacenštajn, Grad Kostrivnica, Grad Laško, Grad Lemberg (Lengenburg), Grad Mirna, Grad Ojstrica, Grad Planina, Grad Podsreda, Grad Prežin, Grad Radeče, Grad Rogatec, Grad Smlednik, Grad Soteska, Grad Turn pri Velenju, Grad Velenje, Habsburžani, Herman I. Celjski, Koroška (vojvodina), Kranjska, Ludvik I. Ogrski, Ludvik IV. Wittelsbaški, Mozirje, Ortenburžani, Radeče, Savinjska dolina, Slovenska marka, Ulrik I. Celjski, Ulrik II. Žovneški, Vovbržani, 1300, 1332, 1337, ... Razširi indeks (5 več) »
Albert IV. Goriški
Albert IV.
Poglej Friderik I. Celjski in Albert IV. Goriški
Albreht II. Avstrijski
Albreht II.
Poglej Friderik I. Celjski in Albreht II. Avstrijski
Avignon
Avignon (francosko; provansalsko Avinhon (klasična norma) ali Avignoun (mistralska norma), IPA:; latinsko Avenio) je prefektura departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Poglej Friderik I. Celjski in Avignon
Štefan II. Kotromanić
Štefan II.
Poglej Friderik I. Celjski in Štefan II. Kotromanić
Žička kartuzija
Žička kartuzija, je nekdanji samostan kartuzijanskega verskega reda v dolini svetega Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene, v bližini naselja Žiče v občini Slovenske Konjice.
Poglej Friderik I. Celjski in Žička kartuzija
Benediktinski samostan Gornji Grad
Benediktinski samostan Gornji Grad (nemško Benediktinerkloster Oberburg) se je nahajal v naselju Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini v občini Gornji Grad.
Poglej Friderik I. Celjski in Benediktinski samostan Gornji Grad
Celjski grad
Celjski grad, pogled proti severu z zunanjega grajskega dvorišča - zahodnega predgradja. Razgled z velikega stolpa Celjskega gradu Lesorezna upodobitev gradu, Jacob Koebel, ''Wapen. Des Heyligen Römischen Reichs Teutscher nation'', Frankfurt na Majni, 1545 Celjski grad na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v.
Poglej Friderik I. Celjski in Celjski grad
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Friderik I. Celjski in Celjski grofje
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Friderik I. Celjski in Goriški grofje
Gospodje Ptujski
Grb Gospodov Ptujskih Pečat Gospodov Ptujskih (1243) Gospodje Ptujski (tudi Herren von Pettau, Pettauer, Ptujski, Herren von Ptuj) je ime plemiškega rodu na Spódnjem Štájerskem, ki je bilo prvič omenjeno v dokumentu iz leta 1132 kot spoštovana in bogata ministerialna družina Salzburške nadškofije, ki je izumrla leta 1438.
Poglej Friderik I. Celjski in Gospodje Ptujski
Grad Šalek
Grad Šalek (nemško Schallegg) se nahaja na strmem griču nad poravnavo šaleškega naselja in po katerem je poimenovana tudi celotna Šaleška dolina, blizu občine Velenje.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Šalek
Grad Šenek
Grad Šenek (nemško Scheineck, Schönegg) je nekdanji grad ali stolpasti grad, ki je najverjetneje stal nad Podvinom pri Polzeli ali na hribu nad današnjo graščino Šenek nad Polzelo v Savinjski dolini, ki je bil porušen že koncem prve polovice 15.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Šenek
Grad Šoštanj
Grad Šoštanj tudi Pusti grad (nemško Schonstein) stoji sredi strmega pobočja nad istoimenskim mestom Šoštanj v občini Šoštanj v zahodnem delu Šaleške doline ob spodnjem toku reke Pake.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Šoštanj
Grad Žebnik
Grad Žebnik v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Žebnik v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Poskus rekonstrukcije gradu Žebnik Grad Žebnik (nemško Sibenegg, Sybenegk) je bil srednjeveški grad, ki je stal na Žebniški gori zahodno nad zaselkom Njivice pri Radečah.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Žebnik
Grad Žovnek
Grad Žovnek, Georg Matthäus Vischer, ''Topographia Ducatus Stiriae'', Gradec 1681 Grad Žovnek (tudi Stari grad) stoji na vzpetini (409 mnm) nad Žovneškim jezerom jugozahodno od Braslovč.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Žovnek
Grad Ekenštajn
Grad Ekenštajn (nemško Eggenstein, Ekkenstein) ali grad Gorica je bil srednjeveški grad, ki je stal na vzpetini nad velenjskim naseljem Šalek (Veterski hrib) blizu drugega gradu Šalek.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Ekenštajn
Grad Forhtenek
Grad Forhtenek (nemško (Forchtenegg) je stal na strmi, delno skalnati vzpetini zahodno nad potokom Velunja, v naselju Ravne pri Šoštanju vzhodno nad domačijo Vratar, od katerega so ostale le še mogočne razvaline.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Forhtenek
Grad Freudeneck
Grad Freudenek (nemško Freudenegg) je stal na strmi, delno skalnati vzpetini nad potokom Brnica, nad Starim Hrastnikom oz.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Freudeneck
Grad Kacenštajn
Grad Kacenštajn, tudi grad Katzenštajn ali begunjski grad, sestavlja skupaj s cerkvijo svetega Urha osrednji del starega jedra Begunj na Gorenjskem.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Kacenštajn
Grad Kostrivnica
Grad Kostrivnica (nemško Kostreinitz) je bil grad v bližini Rogaške Slatine, na pobočju Boča, severovzhodno od Drevenika pri Kostrivnici, od katerega so danes vidni le še sledovi ruševin.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Kostrivnica
Grad Laško
Grad Laško stoji na griču nad Laškim pod Humom.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Laško
Grad Lemberg (Lengenburg)
Grb trga Lemberg, avtorja Kobel in Pirchegger leta 1954 Grad Lemberg (nemško Lengenburg) je stal v naselju Lemberg pri Šmarju v občini Šmarje pri Jelšah.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Lemberg (Lengenburg)
Grad Mirna
Grad Mirna (nemško Burg Neudegg) je grad na Dolenjskem, ob sotočju rek Mirne in Vejarščice, na podaljšanem rebru hriba Gorenjske gore na nadmorski višini 263 m.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Mirna
Grad Ojstrica
Grad Ojstrica (nemško Osterwitz, Osterwiz, Osterbitz) leži na griču, imenovanem Stari grad pri Lokah v občini Tabor v Savinjski dolini.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Ojstrica
Grad Planina
Grad Planina (nemško Montpreis, Monpreis) se nahaja nad istoimenskim trgom Planina pri Sevnici v Občini Šentjur pri Celju in je danes v razvalinah.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Planina
Grad Podsreda
Grad Podsreda stoji na severnem pobočju Orlice v osrčju Kozjanskega regijskega parka nad trgom Podsreda.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Podsreda
Grad Prežin
Grad Prežin (nemško (Pröschin, Presing) je nekdanji grad, ki je stal na vrhu skalne vzpetine v Šentjanžu nad Štorami, jugovzhodno od Celja, nad dolino Voglajne, od katerega so ostali le še skromni ostanki.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Prežin
Grad Radeče
Grad Radeče na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Radeče 2011 Poskus rekonstrukcije gradu Radeče. Povzeto po skicni osnovi dr. Igorja Sapača Grad Radeče (nemško Ratschach) je bil srednjeveški grad, ki je stal na strmem pobočju Vranskega hriba severozahodno nad trgom Radeče.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Radeče
Grad Rogatec
Grad Rogatec (nemško Rohitsch) se nahaja nad istoimenskim trgom Rogatec v istoimenski občini in je danes v razvalinah.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Rogatec
Grad Smlednik
Grad Smlednik v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Grad Smlednik (tudi Stari grad nad Smlednikom) je nekdanji grad na vzpetini vzhodno od Zbiljskega jezera in severno od Šmarne gore.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Smlednik
Grad Soteska
Grad Soteska je lahko.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Soteska
Grad Turn pri Velenju
Grad Turn pri Velenju (nemško (Turn im Schalckthall, Turris) je razpadajoča stavba, ki leži na položnem hribu Hrastovec pri Velenjskem jezeru v občini Velenje.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Turn pri Velenju
Grad Velenje
Velenjski grad ali grad Velenje stoji na vzpetini nad mestom Velenje v Šaleški dolini.
Poglej Friderik I. Celjski in Grad Velenje
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Friderik I. Celjski in Habsburžani
Herman I. Celjski
Herman I. Celjski, celjski grof, * okoli 1333, † 21. marec 1385.
Poglej Friderik I. Celjski in Herman I. Celjski
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Friderik I. Celjski in Koroška (vojvodina)
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Friderik I. Celjski in Kranjska
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Poglej Friderik I. Celjski in Ludvik I. Ogrski
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Friderik I. Celjski in Ludvik IV. Wittelsbaški
Mozirje
Mozirje je naselje v Zgornji Savinjski dolini, z okoli 2.100 prebivalci, sedež istoimenske občine, upravne enote in župnije.
Poglej Friderik I. Celjski in Mozirje
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Friderik I. Celjski in Ortenburžani
Radeče
Radeče (RatschachLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 88–89.) so mesto v Posavju z 2000 prebivalci in središče občine Radeče, ob izlivu potoka Sopota v reko Savo; med Zidanim mostom in Sevnico.
Poglej Friderik I. Celjski in Radeče
Savinjska dolina
Savinjska dolino je dolina, ki se je oblikovala ob reki Savinji, ki teče po "sredini" doline.
Poglej Friderik I. Celjski in Savinjska dolina
Slovenska marka
Grb Slovenske marke Slovenska marka, tudi Marka ali Slovenska krajina, v zgodovinskih virih predvsem Windische Mark, je bila srednjeveška pokrajina na območju današnje Dolenjske, in tedaj sestavni del Kranjske.
Poglej Friderik I. Celjski in Slovenska marka
Ulrik I. Celjski
Ulrik I. Celjski, Celjski grof, * okoli 1331, † 1368.
Poglej Friderik I. Celjski in Ulrik I. Celjski
Ulrik II. Žovneški
Pečat Ulrika Žovneškega na pogodbi med Ulrikom in Liutpoldom III. Ulrik II.
Poglej Friderik I. Celjski in Ulrik II. Žovneški
Vovbržani
Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Koroška grofovska rodbina Grofov Vovbrških se pojavlja v času od leta 1050 do 1322.
Poglej Friderik I. Celjski in Vovbržani
1300
1300 (MCCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Friderik I. Celjski in 1300
1332
1332 (MCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Friderik I. Celjski in 1332
1337
1337 (MCCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Friderik I. Celjski in 1337
1341
1341 (MCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Friderik I. Celjski in 1341
1350
1350 (MCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Friderik I. Celjski in 1350
1352
1352 (MCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Friderik I. Celjski in 1352
1359
1359 (MCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Friderik I. Celjski in 1359
1360
1360 (MCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Friderik I. Celjski in 1360