Kazalo
75 odnosi: Albreht II. Avstrijski, Alod, Šentjurij ob Dolgem jezeru, Štajerska, Štajerska (vojvodina), Štefan V. Ogrski, Babenberžani, Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora, Béla IV. Ogrski, Benediktinski samostan Gornji Grad, Benediktinski samostan svetega Pavla, Bitka na Moravskem polju, Bitka pri Kressenbrunnu, Breže (občina), Budimski mir, Celje, Celjski grofje, Dominikanci, Enklava in eksklava, Friderik I. Celjski, Friderik I. Habsburški, Friderik II. Hohenstaufen, Géza II. Ogrski, Goriški grofje, Gornji Grad, Gospodje Holenburški, Grad Šterska gora, Grad Borl, Grad Dobrna, Grad Erkenštajn, Grad Hompoš, Grad Kacenštajn, Grad Kebelj, Grad Konjice, Grad Kozje, Grad Krško, Grad Kunšperk, Grad Lebek, Grad Lemberg (Löwenberg), Grad Pabštajn, Grad Planina, Grad Podsreda, Grad Ptuj, Grad Rožek, Grad Rogatec, Grad Svibno, Grad Velenje, Grad Višnja Gora, Grad Vurberk, Henrik Pfanberški, ... Razširi indeks (25 več) »
Albreht II. Avstrijski
Albreht II.
Poglej Gospodje Ptujski in Albreht II. Avstrijski
Alod
Alod(ij) (latinsko allodium, staronemško Allod) je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe.
Poglej Gospodje Ptujski in Alod
Šentjurij ob Dolgem jezeru
Šentjurij ob Dolgem jezeru (nemško Sankt Georgen am Längsee) je naselje in občina v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem Samostan Sv. Jurija Grad Ostrovica Farna cerkev Sv. Petra pri Taggenbrunnu.
Poglej Gospodje Ptujski in Šentjurij ob Dolgem jezeru
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Gospodje Ptujski in Štajerska
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Gospodje Ptujski in Štajerska (vojvodina)
Štefan V. Ogrski
Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV.
Poglej Gospodje Ptujski in Štefan V. Ogrski
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Gospodje Ptujski in Babenberžani
Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora
Bazilika Marije Zavetnice s plaščem (tudi bazilika Matere Božje ali bazilika Marije Zaščitnice) na Ptujski Gori velja za najlepši slovenski gotski kulturni spomenik in drugo najpomembnejše romarsko središče v državi.
Poglej Gospodje Ptujski in Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora
Béla IV. Ogrski
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Poglej Gospodje Ptujski in Béla IV. Ogrski
Benediktinski samostan Gornji Grad
Benediktinski samostan Gornji Grad (nemško Benediktinerkloster Oberburg) se je nahajal v naselju Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini v občini Gornji Grad.
Poglej Gospodje Ptujski in Benediktinski samostan Gornji Grad
Benediktinski samostan svetega Pavla
Pogled z juga. V ospredju "Lobisserstöckl" (levo) in Hofrichterbau z glavnim portalom (v sredini Benediktinski samostan svetega Pavla v Labotski dolini na Spodnjem Koroškem v Avstriji je leta 1091 ustanovil grof Engelbert I. Spanheimski.
Poglej Gospodje Ptujski in Benediktinski samostan svetega Pavla
Bitka na Moravskem polju
Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.
Poglej Gospodje Ptujski in Bitka na Moravskem polju
Bitka pri Kressenbrunnu
Bitka pri Kressenbrunnu (češko Bitva u Kressenbrunnu, nemško Schlacht bei Kressenbrunn, madžarsko Kroissenbrunni csata) julija 1260 v Spodnji Avstriji je bila bitka med Kraljevino Češko in Kraljevino Ogrsko za oblast v vojvodinah Avstriji in Štajerski.
Poglej Gospodje Ptujski in Bitka pri Kressenbrunnu
Breže (občina)
Razvaline gradu na Petrovi gori Breže (nemško Friesach) so občina s 4893 prebivalci v severovzhodnem delu Koroške v Avstriji.
Poglej Gospodje Ptujski in Breže (občina)
Budimski mir
Z Budimskim mirom (poimenovanem po Budimu, danes delu mesta Budimpešta), sklenjenim 3.
Poglej Gospodje Ptujski in Budimski mir
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Gospodje Ptujski in Celje
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Gospodje Ptujski in Celjski grofje
Dominikanci
Sveti Dominik Dominikanci (latinsko: Ordo praedicatorum, slovensko: Red pridigarjev - kratica: OP) so katoliški red bratov pridigarjev, ki ga je ustanovil sveti Dominik v 13.
Poglej Gospodje Ptujski in Dominikanci
Enklava in eksklava
D je eksklava države B, vendar ni enklava C je eksklava države B in enklava države A Enklava je ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države.
Poglej Gospodje Ptujski in Enklava in eksklava
Friderik I. Celjski
Friderik I. Celjski, rojen kot svobodni Žovneški gospod in od leta 1341 prvi Celjski grof, * okoli 1300, † 1359.
Poglej Gospodje Ptujski in Friderik I. Celjski
Friderik I. Habsburški
Friderik I. Habsburški (imenovan tudi Lepi), vojvoda Avstrije in Štajerske (1308), kot Friderik III. rimsko-nemški protikralj (1314-30), * 1289, Dunaj, † 13. januar 1330, Gutenstein (Spodnja Avstrija).
Poglej Gospodje Ptujski in Friderik I. Habsburški
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Gospodje Ptujski in Friderik II. Hohenstaufen
Géza II. Ogrski
Géza II. (II. Géza., Gejza II..), hrvaški in ogrski kralj (1141-1162), * 1130, † 31. maj 1162, pripadnik dinastije Árpádovcev.
Poglej Gospodje Ptujski in Géza II. Ogrski
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Gospodje Ptujski in Goriški grofje
Gornji Grad
Gornji Grad je naselje v Zgornji Savinjski dolini s približno 1.000 prebivalci in sedež istoimenske občine.
Poglej Gospodje Ptujski in Gornji Grad
Gospodje Holenburški
Pečat gospodov Holenburških na Koroškem leta 1238 Gospodje Holenburški (tudi von Holenburg, Hollenburger) je bil rod koroških plemičev, ki je deloval po 12.
Poglej Gospodje Ptujski in Gospodje Holenburški
Grad Šterska gora
Grad Šterska gora (nemško Burg Steuerberg) je bil v srednjem veku znan kot »Touernich« ali »grad Dovernik« (castrum Dovernic).
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Šterska gora
Grad Borl
Grad Borl (nemško Ankenstein) (madžarsko Bornyl vár) je srednjeveški grad, na visoki skali nad reko Dravo, upravno spada v občino Cirkulane.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Borl
Grad Dobrna
Grad Dobrna je stal na vrhu skalne kope v naselju Lokovina nad Dobrno, danes so še vidne samo ruševine.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Dobrna
Grad Erkenštajn
Grad Erkenštajn (nemško Obererckestein) je stal na griču Stari grad v hribovju Jablanice med naseljem Log pri Vrhovem in naseljem Novi Grad v občini Sevnica, od katerega so ostali le še skromni ostanki.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Erkenštajn
Grad Hompoš
Grad Hompoš (tudi Pohorski dvor; Haus am Bacher) je grad v vasi Pivola blizu Maribora.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Hompoš
Grad Kacenštajn
Grad Kacenštajn, tudi grad Katzenštajn ali begunjski grad, sestavlja skupaj s cerkvijo svetega Urha osrednji del starega jedra Begunj na Gorenjskem.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Kacenštajn
Grad Kebelj
Grad Kebelj (nemško Burg Kibl) je bil srednjeveški višinski grad, ki je stal na Kebeljskem vrhu, na vrhu Kope nad vasjo Kebelj nad Oplotnico na vzhodnem pobočju Pohorja, od katerega je ohranjen prosto stoječi okrogli stolp z 2,5 m debelimi zidovi, 200 m zahodneje pa je stal osrednji del gradu.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Kebelj
Grad Konjice
''grad Konjice'' Georg Matthäus Vischer ''Topographia Ducatus Stiriae'', bakrorez, Gradec, 1681 Grad Konjice (nemško Burg Gonobitz) je srednjeveški grad, mogočne razvaline na visokem, kopastem hribu nad Slovenskimi Konjicami, nad severnim vznožjem Konjiške gore in naseljem Zgornja Pristava.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Konjice
Grad Kozje
Grad Kozje (ali Drakenburg) leži nad naseljem Kozje v istoimenski občini.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Kozje
Grad Krško
Krško leta 1840, avtor neznan Grad Krško v 17. stoletju Grad Krško na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Krško (nemško Gurckfeld, dobesedno Krško polje - Gurck je ponemčena beseda za Krko) je bil srednjeveški grad, ki se je nahajal na hribu Gora nad starim mestnim jedrom Krškega.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Krško
Grad Kunšperk
Grad Kunšperk (je »Kraljevi hrib«) je grad, katerega mogočne ruševine še danes stojijo na skalni polici nad trgom Kunšperk v Občini Bistrici ob Sotli.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Kunšperk
Grad Lebek
Grad Lebek tudi Ljubek (nemško Liebegg, Liebeck) je stal na strmem griču nad potokom Vidernica pri zaselku Potok pri Vačah v občini Litija, od katerega so ostale le še skromne ruševine.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Lebek
Grad Lemberg (Löwenberg)
Grad Lemberg, tudi grad Lemberg pri Novi Cerkvi in grad Lemberg pri Dobrni, je srednjeveški grad, ki stoji na kamnitem pomolu nad naseljem Lemberg pri Novi Cerkvi, ob cesti med Novo Cerkvijo in Dobrno, v Občini Vojnik.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Lemberg (Löwenberg)
Grad Pabštajn
Grad Pabštajn je bil grad, ki je stal na griču Gradišče v vasi Gorca, Občina Podlehnik.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Pabštajn
Grad Planina
Grad Planina (nemško Montpreis, Monpreis) se nahaja nad istoimenskim trgom Planina pri Sevnici v Občini Šentjur pri Celju in je danes v razvalinah.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Planina
Grad Podsreda
Grad Podsreda stoji na severnem pobočju Orlice v osrčju Kozjanskega regijskega parka nad trgom Podsreda.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Podsreda
Grad Ptuj
Grad Ptuj ali Ptujski grad stoji na griču nad mestnim jedrom Ptuja.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Ptuj
Grad Rožek
Grad Rožek je lahko.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Rožek
Grad Rogatec
Grad Rogatec (nemško Rohitsch) se nahaja nad istoimenskim trgom Rogatec v istoimenski občini in je danes v razvalinah.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Rogatec
Grad Svibno
Grad Svibno v Valvasorjevi topografiji leta 1689 Poskus rekonstrukcije gradu Svibno Grad Svibno na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševine gradu Svibno Grad Svibno (nemško Scharffenberg) je bil grad, ki je stal v vasi Svibno v Občini Radeče.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Svibno
Grad Velenje
Velenjski grad ali grad Velenje stoji na vzpetini nad mestom Velenje v Šaleški dolini.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Velenje
Grad Višnja Gora
Grad Višnja gora v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Grad, mesto in dvorec Višnja Gora, avtor: Karl Postl leta 1864 Grad Višnja Gora na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb mesta Višnja Gora v Valvasorjevi Veliki grbovni knjigi Grad Višnja Gora ali Stari grad (nemško Weichselberg) je bil grad, katerega ruševine se nahajajo na hribu južno od Višnje Gore.
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Višnja Gora
Grad Vurberk
Grad Vurberk stoji na južnem delu Slovenskih goric, na strmi levi obali reke Drave in je bil prvič posredno omenjen leta 1238, ko je omenjen njegov graditelj Wigand (Wigandus de Wrmberch).
Poglej Gospodje Ptujski in Grad Vurberk
Henrik Pfanberški
Henrik Pfanberški (pred 1241 – 24. julij 1282) je bil Pfanberški grof.
Poglej Gospodje Ptujski in Henrik Pfanberški
Henrik Ptujski
Henrik Ptujski (* okoli 1160; † 7. september 1217) je bil kot je Henrik II.
Poglej Gospodje Ptujski in Henrik Ptujski
Janez Schallermann
Janez Schallermann (* 1373 v Soestu; † 5. avgusta 1465) je bil Janez V. Krški škof.
Poglej Gospodje Ptujski in Janez Schallermann
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Gospodje Ptujski in Kranjska
Ljutomer
Ljutomer (Luttenberg, prekmursko Lutmerk, prleško Lotmerk) je mesto v Prlekiji s 3.344 prebivalci (2020) v severovzhodnem delu Slovenije.
Poglej Gospodje Ptujski in Ljutomer
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Poglej Gospodje Ptujski in Ministerial
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Poglej Gospodje Ptujski in Nadškofija Salzburg
Občina Rače - Fram
Občina Rače - Fram je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Gospodje Ptujski in Občina Rače - Fram
Odvetnik
Odvetnik je pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje odvetniškega poklica, in je član odvetniške zbornice.
Poglej Gospodje Ptujski in Odvetnik
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Gospodje Ptujski in Ogrska
Ormož
Ormož (Ormosd, Friedau) je mesto z okoli 2.000 prebivalci ob Dravi, po kateri poteka meja s Hrvaško in središče občine Ormož.
Poglej Gospodje Ptujski in Ormož
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Gospodje Ptujski in Ortenburžani
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Poglej Gospodje Ptujski in Otokar II. Přemysl
Pfanberški grofje
Grb Pfanberških grofov iz leta 1245 Pfanberški grofje, izvorno iz Pegava (Peka, Peckach) je bila štajerska visokosvobodna plemiška rodbina v srednjem veku, ki se je imenovala po njihovem gradu Pfanberg (danes ruševine južno od Frohnleiten, pfanberške ustanove iz leta 1280), ki je bila v tistem času ena od najmogočnejših rodbin v deželi.
Poglej Gospodje Ptujski in Pfanberški grofje
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Poglej Gospodje Ptujski in Pohorje
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Gospodje Ptujski in Ptuj
Radgona
Radgona (Bad Radkersburg) je mesto na jugovzhodu Avstrijske Štajerske v t. i. Radgonskem kotu z okoli 2000 prebivalci.
Poglej Gospodje Ptujski in Radgona
Rožek
Mestna hiša-Rožek Rožek (nemško Rosegg) je staro naselje in občina z mešanim slovensko - avstrijskim prebivalstvom v Zgornjem Rožu na Koroškem.
Poglej Gospodje Ptujski in Rožek
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Gospodje Ptujski in Rudolf I. Habsburški
Savinja
Savinja je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save.
Poglej Gospodje Ptujski in Savinja
Središče ob Dravi
Središče ob Dravi je naselje z okoli 1000 prebivalci in središče Občine Središče ob Dravi.
Poglej Gospodje Ptujski in Središče ob Dravi
Tamsweg
Tamsweg je trg v avstrijski deželi Salzburg blizu meje s Štajersko.
Poglej Gospodje Ptujski in Tamsweg
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Gospodje Ptujski in Tevtonski viteški red
Ulrik II. Vovbrški
Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Ulrik II.
Poglej Gospodje Ptujski in Ulrik II. Vovbrški
Ulrik II. Walseejski
Ulrik II.
Poglej Gospodje Ptujski in Ulrik II. Walseejski
Vovbržani
Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Koroška grofovska rodbina Grofov Vovbrških se pojavlja v času od leta 1050 do 1322.
Poglej Gospodje Ptujski in Vovbržani
Prav tako znan kot Ptujski gospodje.