Odpri v Google MapsKazalo
78 odnosi: Árpád Madžarski, Ščavnica, Štajerska, Železniška postaja, Železniška postaja Ljutomer, Železniško postajališče Ljutomer mesto, Železno, Avstrija, Banovci, Benečija, Bioterme Mala Nedelja, Budimpešta, Bukev, Celjski grofje, Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljutomer, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, Franc Miklošič, Gajševsko jezero, Glina, Gornja Panonija (rimska provinca), Gornja Radgona, Grossmannov festival filma in vina, Halštatska kultura, Hallstatt, Hipodrom, Hrvaška, Italija, Jeruzalem, Ljutomer, Južna železnica, Karantanija, Karel Veliki, Karolingi, Krka (podjetje), Kvartar, Langobardi, Lapor, Lendava, Ljutomerski kasač, Madžari, Madžarska, Mesto, Mura, Nemčija, Občina Ljutomer, Ormož, Panonska nižina, Pliocen, Poplava, Prekmurje, ... Razširi indeks (28 več) »
- Naselja Občine Ljutomer
Árpád Madžarski
Árpád, veliki knez Madžarov (–), * ca. 845, † ca. 907, utemeljitelj dinastije Árpádovcev, ki se je na oblasti obdržala do leta 1301. V času njegove vladavine so Madžari zasedli Panonijo oziroma Panonsko nižino.
Poglej Ljutomer in Árpád Madžarski
Ščavnica
Ščávnica je reka v severovzhodni Sloveniji, desni pritok Mure.
Poglej Ljutomer in Ščavnica
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Ljutomer in Štajerska
Železniška postaja
Železniška postaja v Zwolleju z vlakom ICM Ljubljani, pogled proti severu Zidanem Mostu, pogled proti vzhodu Finskem Celju, pogled proti zahodu. Želézniška postája, tudi kolodvor, je prometno mesto na železniški progi, kjer potekajo komercialna, tehnična in prometna dela.
Poglej Ljutomer in Železniška postaja
Železniška postaja Ljutomer
Železniška postaja Ljutomer je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Ljutomer.
Poglej Ljutomer in Železniška postaja Ljutomer
Železniško postajališče Ljutomer mesto
Železniško postajališče Ljutomer mestoŽelezniško postajališče Ljutomer mesto je eno izmed železniških postajališč v Sloveniji, ki oskrbuje osrednji del mesta Ljutomer.
Poglej Ljutomer in Železniško postajališče Ljutomer mesto
Železno, Avstrija
Železno je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Gradiščanska z okoli 15.000 prebivalci.
Poglej Ljutomer in Železno, Avstrija
Banovci
Banovci so naselje v Občini Veržej.
Poglej Ljutomer in Banovci
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ljutomer in Benečija
Bioterme Mala Nedelja
Bioterme Mala Nedelja so termalno kopališče v naselju Moravci v Slovenskih goricah.
Poglej Ljutomer in Bioterme Mala Nedelja
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Ljutomer in Budimpešta
Bukev
Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.
Poglej Ljutomer in Bukev
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Ljutomer in Celjski grofje
Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljutomer
Župnijska cerkev svetega Janeza Krstnika stoji v Ljutomeru v Prlekiji v Sloveniji.
Poglej Ljutomer in Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljutomer
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.
Poglej Ljutomer in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Ljutomer in Dunaj
Dunajsko Novo mesto
Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.
Poglej Ljutomer in Dunajsko Novo mesto
Franc Miklošič
Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).
Poglej Ljutomer in Franc Miklošič
Gajševsko jezero
Gajševsko jezero je umetno akumulacijsko jezero na reki Ščavnici, ki leži med krajema Gajševci in Grabami pri Ljutomeru v Občini Križevci (z manjšim delom v Občini Ljutomer) na severovzhodu Slovenije.
Poglej Ljutomer in Gajševsko jezero
Glina
Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.
Poglej Ljutomer in Glina
Gornja Panonija (rimska provinca)
Gornja Panonija (latinsko: Pannonia Superior), provinca Rimskega cesarstva z glavnim mestom Carnuntum, ustanovljena leta 103.
Poglej Ljutomer in Gornja Panonija (rimska provinca)
Gornja Radgona
Gornja Radgona (Oberradkersburg, Felsőregede) je slovensko mesto ob meji z Avstrijo, sedež istoimenske občine, župnije in upravne enote.
Poglej Ljutomer in Gornja Radgona
Grossmannov festival filma in vina
Spominska plošča na Glavnem trgu Grossmannov festival fantastičnega filma in vina je slovenski filmski festival, posvečen žanrskemu filmu, predvsem grozljivkam in fantastiki.
Poglej Ljutomer in Grossmannov festival filma in vina
Halštatska kultura
Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.
Poglej Ljutomer in Halštatska kultura
Hallstatt
Hallstatt je trg in turistični kraj v zgornjeavstrijski pokrajini Salzkammergut na jugozahodnem bregu jezera Hallstatter See.
Poglej Ljutomer in Hallstatt
Hipodrom
Hipodrom v Gournayu Hipodrom (starogrško ἱππόδρομος / hippodromos, ἵππος / hippos.
Poglej Ljutomer in Hipodrom
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Ljutomer in Hrvaška
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Ljutomer in Italija
Jeruzalem, Ljutomer
Jeruzalem je naselje v Občini Ljutomer.
Poglej Ljutomer in Jeruzalem, Ljutomer
Južna železnica
Južna železnica (nemško Südbahn) je 577,2 km dolga dvotirna železniška proga, ki je povezala Dunaj s Trstom.
Poglej Ljutomer in Južna železnica
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Ljutomer in Karantanija
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Ljutomer in Karel Veliki
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Ljutomer in Karolingi
Krka (podjetje)
Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto je mednarodno generično farmacevtsko podjetje s sedežem v Novem mestu.
Poglej Ljutomer in Krka (podjetje)
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Ljutomer in Kvartar
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Ljutomer in Langobardi
Lapor
Sicilije Laporovec je vrsta sedimentne kamnine, sive do rumenkaste barve.
Poglej Ljutomer in Lapor
Lendava
Lendava (v preteklosti Dolnja Lendava, v starejših virih tudi Dolenja Lendava; Lendva, v preteklosti Alsólendva; Lindau, v preteklosti Unter-Limbach) je mesto in središče Občine Lendava.
Poglej Ljutomer in Lendava
Ljutomerski kasač
Ljutomerski kasač, ponekod poznan tudi kot ljutomerec, je slovenska tradicionalna pasma domačega konja, Oddelek za zootehniko, UL BF.
Poglej Ljutomer in Ljutomerski kasač
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Ljutomer in Madžari
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Ljutomer in Madžarska
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Ljutomer in Mesto
Mura
Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture.
Poglej Ljutomer in Mura
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Ljutomer in Nemčija
Občina Ljutomer
Občina Ljutomer je ena od občin v Republiki Sloveniji z več kot 11.000 prebivalci in središčem v Ljutomeru.
Poglej Ljutomer in Občina Ljutomer
Ormož
Ormož (Ormosd, Friedau) je mesto z okoli 2.000 prebivalci ob Dravi, po kateri poteka meja s Hrvaško in središče občine Ormož.
Poglej Ljutomer in Ormož
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Ljutomer in Panonska nižina
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen.
Poglej Ljutomer in Pliocen
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Poglej Ljutomer in Poplava
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Ljutomer in Prekmurje
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Ljutomer in Prekmursko narečje
Prlekija
Zidanica Malek, v ozadju Jeruzalem, Prlekija Prlekija je pokrajina, ki leži v severovzhodni Sloveniji, med Slovenskimi goricami in Muro.
Poglej Ljutomer in Prlekija
Prod
glej tudi mokrišče V produ Prod, tudi gramoz je klastična usedlina s premerom prodnikov velikosti nad 2 mm, ki jih je zaoblila in odložila voda.
Poglej Ljutomer in Prod
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Ljutomer in Prva svetovna vojna
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Ljutomer in Ptuj
Radenci
Radenci (madžarsko Regede, nemško Radein, tudi Bad Radein) so naselje in središče občine Radenci.
Poglej Ljutomer in Radenci
Razkrižje
Razkrižje (prekmursko in) je obmejno pomursko naselje, središče občine Razkrižje.
Poglej Ljutomer in Razkrižje
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Ljutomer in Regensburg
Regionalna cesta
Tipična regionalna cesta v Sloveniji Regionalna cesta v Sloveniji je namenjena prometnemu povezovanju pomembnejših središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni; (Zakon o cestah).
Poglej Ljutomer in Regionalna cesta
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Ljutomer in Rimsko cesarstvo
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Ljutomer in Salzburg
Samova plemenska zveza
Samova plemenska zveza (tudi Samova država ali Samovo kraljestvo) je bila zveza slovanskih plemen, ki so poseljevala območja od gornjega Polabja in vsaj do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.
Poglej Ljutomer in Samova plemenska zveza
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Poglej Ljutomer in Sedimentne kamnine
Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Ljutomeru
Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Ljutomeru.
Poglej Ljutomer in Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Ljutomeru
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Ljutomer in Slovani
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Ljutomer in Slovenija
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Ljutomer in Sol
Spodnja Panonija
Izraz Spodnja Panonija lahko pomeni.
Poglej Ljutomer in Spodnja Panonija
Spodnja Panonija (rimska provinca)
Spodnja Panonija (latinsko: Pannonia Inferior), provinca Rimskega cesarstva, ustanovljena leta 103.
Poglej Ljutomer in Spodnja Panonija (rimska provinca)
Taborsko gibanje
Plakat za tabor pri Šempasu 18. oktobra 1868 Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju od 1868 do 1871.
Poglej Ljutomer in Taborsko gibanje
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Poglej Ljutomer in Terciar
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.
Poglej Ljutomer in Verdunska pogodba
Viltuški gospodje
Viltuški gospodje, (nem.: Herren von Wildhaus) tudi von Wildhausen, de Wilthusen, Wilthosen, Wilthovsen, po gradu Viltuš ob Dravi blizu Maribora ob cesti proti Dravogradu, so bili štajerska ministerialna plemiška rodbina (ministeriali deželnega kneza), ki so bili stranska veja gospodov Mariborskih.
Poglej Ljutomer in Viltuški gospodje
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Poglej Ljutomer in Vino
Začimba
Ponudba začimb na tržnici v Agadirju (Maroko) Začimba je rastlina ali njen del (list, cvet, steblo, plod, korenina), ki zaradi svoje vsebine da jedem okus in vonj.
Poglej Ljutomer in Začimba
1736
1736 (MDCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Ljutomer in 1736
1756
1756 (MDCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Ljutomer in 1756
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Ljutomer in 19. stoletje