Hitreje kot brskalnik!
42 odnosi: Avstro-Ogrska, Šafarsko, Ščavnica, Škofija Murska Sobota, Štajerska, Štrigova, Župnija Razkrižje, Brod, Celjski grofje, Drago Perko, Dravska banovina, Druga svetovna vojna na Slovenskem, DZS, Habsburžani, Hrvaščina, Hrvaška, Janez Nepomuk, Kilometer, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ljutomer, Marija Terezija, Milan Orožen Adamič, Mura, Murska Sobota, Mursko Središče, Nadškofija Maribor, Nadškofija Zagreb, Naselje, Občina Razkrižje, Papež Janez Pavel II., Pomurje, Prekmursko narečje, Prva svetovna vojna, Seznam naselij v Sloveniji, Slovenščina, Slovenija, Sveti sedež, Trg (naselje), Vatikan, Veščica, Murska Sobota, Zala (županija), Zrinski.
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Razkrižje in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Šafarsko
Šafarsko (madžarski: Ligetfalva) je naselje v Občini Razkrižje.
Novo!!: Razkrižje in Šafarsko · Poglej več »
Ščavnica
Ščávnica je reka v severovzhodni Sloveniji, desni pritok Mure.
Novo!!: Razkrižje in Ščavnica · Poglej več »
Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed dveh, ki kot sufraganski škofiji Nadškofije Maribor spadata v Metropolijo Maribor (druga je Škofija Celje).
Novo!!: Razkrižje in Škofija Murska Sobota · Poglej več »
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Novo!!: Razkrižje in Štajerska · Poglej več »
Štrigova
Podružnična cerkev sv. Hieronima ''Rojstni kraj velikega cerkvenega učitelja svetega Hieronima'' (Josip Bedeković Komorski), 1757 Štrigova je naselje na Hrvaškem in središče istoimenske občine z okoli 2.500 prebivalci, ki je sestavni del Medžimurske županije.
Novo!!: Razkrižje in Štrigova · Poglej več »
Župnija Razkrižje
Župnija Razkrižje je rimskokatoliška teritorialna župnija v okviru dekanije Ljutomer, sedaj del škofije Murska Sobota.
Novo!!: Razkrižje in Župnija Razkrižje · Poglej več »
Brod
Preprost brod, Alabama, 1939 Norveškem Bród je plovilo namenjeno prečenju rek ali drugih voda.
Novo!!: Razkrižje in Brod · Poglej več »
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Novo!!: Razkrižje in Celjski grofje · Poglej več »
Drago Perko
Drago Perko, slovenski geograf, * 2. april 1961, Kranj.
Novo!!: Razkrižje in Drago Perko · Poglej več »
Dravska banovina
Dravska banovina Drávska banovína je bila od leta 1929 do 1941 upravna enota na delu ozemlja današnje Slovenije.
Novo!!: Razkrižje in Dravska banovina · Poglej več »
Druga svetovna vojna na Slovenskem
Druga svetovna vojna se je na Slovenskem pričela 6.
Novo!!: Razkrižje in Druga svetovna vojna na Slovenskem · Poglej več »
DZS
DZS, d.d. (nekdaj Državna založba Slovenije) je slovenska založba, ki se osredotoča na izdajanje učbenikov, leksikonov, slovarjev in sorodnih tiskovin, pomembna dejavnost podjetja pa je tudi trgovina s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami.
Novo!!: Razkrižje in DZS · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Razkrižje in Habsburžani · Poglej več »
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Novo!!: Razkrižje in Hrvaščina · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Razkrižje in Hrvaška · Poglej več »
Janez Nepomuk
Spoved kraljice Sofije pri Janezu Nepomuku (Cerkev Marijinega oznanjenja, Dunaj) cerkve sv. Florijana v Ljubljani Vodnjak sv. Janeza Nepomuka na dvorišču gradu Khislstein v Kranju, kipar Franc Berneker (1911–1913) Janez Nepomuk, rojen kot Jan Velfin oziroma Welfin (češko Jan Nepomucký, Johánek z Pomuka), češki duhovnik, mučenec in svetnik, * pred 1349, Pomuk pri Plznu, † 20. marec 1393, Praga.
Novo!!: Razkrižje in Janez Nepomuk · Poglej več »
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Novo!!: Razkrižje in Kilometer · Poglej več »
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Novo!!: Razkrižje in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »
Ljutomer
Ljutomer (Luttenberg, prekmursko Lutmerk, prleško Lotmerk) je mesto v Prlekiji s 3.344 prebivalci (2020) v severovzhodnem delu Slovenije.
Novo!!: Razkrižje in Ljutomer · Poglej več »
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Novo!!: Razkrižje in Marija Terezija · Poglej več »
Milan Orožen Adamič
Milan Orožen Adamič, slovenski geograf, * 26. marec 1946, Ljubljana, † 15. maj 2018, Ljubljana.
Novo!!: Razkrižje in Milan Orožen Adamič · Poglej več »
Mura
Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture. Najprej teče po ledeniško preoblikovani dolini Lungau večinoma proti vzhodu mimo mesteca Tamsweg. Nekoliko niže vstopi v zvezno deželo Štajersko in nadaljuje pot proti vzhodu skozi Murau, Judenburg, Knittelfeld in Leoben do mesteca Bruck an der Mur, kjer dobi z leve pritok Murico. Tu zavije ostro proti jugu, se v ozki soteski prebije skozi pas Južnih apneniških Alp ter pri Gradcu (nem.
Novo!!: Razkrižje in Mura · Poglej več »
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Novo!!: Razkrižje in Murska Sobota · Poglej več »
Mursko Središče
Mursko Središče (hrvaško Mursko Središće) je mesto na Hrvaškem in sedež istoimenske občine, ki spada pod Medžimursko županijo.
Novo!!: Razkrižje in Mursko Središče · Poglej več »
Nadškofija Maribor
Nadškofija Maribor je poleg ljubljanske ena od dveh sedanjih slovenskih nadškofij in metropolij.
Novo!!: Razkrižje in Nadškofija Maribor · Poglej več »
Nadškofija Zagreb
Nadškofija Zagreb je rimoskokatoliška nadškofija in metropolija s sedežem v Zagrebu.
Novo!!: Razkrižje in Nadškofija Zagreb · Poglej več »
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Novo!!: Razkrižje in Naselje · Poglej več »
Občina Razkrižje
Občina Razkrižje je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Razkrižje in Občina Razkrižje · Poglej več »
Papež Janez Pavel II.
Janez Pavel II., rojstno ime Karol Józef Wojtyła, papež in svetnik, * 18. maj 1920, Wadowice, Poljska, † 2. april 2005, Vatikan.
Novo!!: Razkrižje in Papež Janez Pavel II. · Poglej več »
Pomurje
Pomurje (prekmursko Pomürje) je pokrajina na severovzhodu Slovenije ob reki Muri.
Novo!!: Razkrižje in Pomurje · Poglej več »
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Novo!!: Razkrižje in Prekmursko narečje · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Razkrižje in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Seznam naselij v Sloveniji
Seznam naselij v Sloveniji je krovni seznam.
Novo!!: Razkrižje in Seznam naselij v Sloveniji · Poglej več »
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Novo!!: Razkrižje in Slovenščina · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Razkrižje in Slovenija · Poglej več »
Sveti sedež
Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.
Novo!!: Razkrižje in Sveti sedež · Poglej več »
Trg (naselje)
Trg (mercatum, mercatus, forum, Markt) je ime za obliko naselja, pa tudi ime za prostor ali del naselja, kjer poteka trgovanje.
Novo!!: Razkrižje in Trg (naselje) · Poglej več »
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Novo!!: Razkrižje in Vatikan · Poglej več »
Veščica, Murska Sobota
Veščica (madžarsko Falud) je naselje v Občini Murska Sobota.
Novo!!: Razkrižje in Veščica, Murska Sobota · Poglej več »
Zala (županija)
Županija Zala ali Zalska županija (Zala megye) je madžarska županija na zahodu Madžarske.
Novo!!: Razkrižje in Zala (županija) · Poglej več »
Zrinski
Zrinski, vplivna hrvaška plemiška rodbina.
Novo!!: Razkrižje in Zrinski · Poglej več »
