Kazalo
256 odnosi: Adelajda Ortenburško-Radovljiška, Advokat (fevdalizem), Albreht II. Nemški, Alod, Ana Celjska, Ana Poljska, Askvin, Avstrija, Šmarje pri Jelšah, Špital ob Dravi, Šrajbarski turn, Štajerska (vojvodina), Žalec, Župnija Šentrupert, Čakovec, Črni grad, Ban, Barbara Celjska, Beljak, Benediktinski samostan Gornji Grad, Beograd, Bitka na Moravskem polju, Bitka pri Nikopolju, Bosna, Braslovče, Celje, Celjski grad, Celjski grofje, Dalmacija, Dediščina, Der von Suonegge, Družina, Dvorec Strmol, Elizabeta Frankopanska, Elizabeta II. Celjska, Ema Krška, Ernest Železni, Fevd, Frankopani, Friderik I. Celjski, Friderik II. Celjski, Gebhard I. Savinjski, Gebhard II. Žovneški, Gebhard III. Žovneški, Goriški grofje, Gornji grad (grad), Gospodje Aufensteinski, Gospodje Ptujski, Gospostvo, Grad, ... Razširi indeks (206 več) »
Adelajda Ortenburško-Radovljiška
Adelajda Ortenburško-Radovljiška ali Adelajda Ortenburška, žena Ulrika I., * neznano, † okrog 1390.
Poglej Celjski grofje in Adelajda Ortenburško-Radovljiška
Advokat (fevdalizem)
V srednjem veku, je bil advokat (latinsko:; nemško:; francosko) uradnik, ki je bil zakonito pooblaščen za opravljanje nekaterih posvetnih odgovornosti velikega fevdalnega gospoda ali za institucijo, kot je škofija ali opatija.
Poglej Celjski grofje in Advokat (fevdalizem)
Albreht II. Nemški
Albert oz.
Poglej Celjski grofje in Albreht II. Nemški
Alod
Alod(ij) (latinsko allodium, staronemško Allod) je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe.
Poglej Celjski grofje in Alod
Ana Celjska
Ana Celjska, kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 1386, † 21. maj 1416, Krakov, Poljska.
Poglej Celjski grofje in Ana Celjska
Ana Poljska
Nagrobnik s prikazom Ane, Mindelheim, Nemčija. Poljska princesa Ana (1366–1425) je bila poljska princesa, rojena v hiši Piast, po poroki pa je bila grofica Celjska, imenovana tudi Celjska, srednjeveška fevdalna dinastija znotraj Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Celjski grofje in Ana Poljska
Askvin
Askvin ali Askuin (v virih Aschuuin, Ascuvin), 11.
Poglej Celjski grofje in Askvin
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Celjski grofje in Avstrija
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah je naselje s skoraj 1.800 prebivalci in upravno središče istoimenske občine v Sloveniji.
Poglej Celjski grofje in Šmarje pri Jelšah
Špital ob Dravi
Špital ob Dravi je mesto s 13.000 prebivalci, ki je središče istoimenskega okraja in mestna občina s 16.000 ljudmi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Celjski grofje in Špital ob Dravi
Šrajbarski turn
Grad Šrajbarski turn, tudi grad Leskovec, je grajsko poslopje, ki leži v Leskovcu pri Krškem.
Poglej Celjski grofje in Šrajbarski turn
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Celjski grofje in Štajerska (vojvodina)
Žalec
Žalec je mesto s približno 5.000 prebivalci v Sloveniji zahodno od Celja, gospodarsko in upravno središče istoimenske občine.
Poglej Celjski grofje in Žalec
Župnija Šentrupert
Župnija Šentrupert je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Trebnje škofije Novo mesto.
Poglej Celjski grofje in Župnija Šentrupert
Čakovec
Čakovec (madžarsko Csáktornya, nemško Tschakturn) je mesto s približno 15.000 prebivalci (2021) v severnem delu Hrvaške in središče Medžimurske županije in Medžimurja kot geografske regije.
Poglej Celjski grofje in Čakovec
Črni grad
Ruševine Črnega Gradu pri Kostanju – ostanki grajske kapele Črni Grad ali Hovart (nemško Hochwart (Schwarzes Schloss) ali Hohenwart) je bil srednjeveški grad v istoimenskem zaselku južno od Kostanj v občini Vrba ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem.
Poglej Celjski grofje in Črni grad
Ban
Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.
Poglej Celjski grofje in Ban
Barbara Celjska
Grofica Barbara Celjska (nemško Barbara von Cilli) (češko/slovaško Barbora Celjská/Cellská, madžarsko Cillei Borbála), *1391/92 Celje, † 11.
Poglej Celjski grofje in Barbara Celjska
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Celjski grofje in Beljak
Benediktinski samostan Gornji Grad
Benediktinski samostan Gornji Grad (nemško Benediktinerkloster Oberburg) se je nahajal v naselju Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini v občini Gornji Grad.
Poglej Celjski grofje in Benediktinski samostan Gornji Grad
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Celjski grofje in Beograd
Bitka na Moravskem polju
Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.
Poglej Celjski grofje in Bitka na Moravskem polju
Bitka pri Nikopolju
Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.
Poglej Celjski grofje in Bitka pri Nikopolju
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Poglej Celjski grofje in Bosna
Braslovče
Braslovče so eno najstarejših naselij v Spodnji Savinjski dolini in tudi na Slovenskem.
Poglej Celjski grofje in Braslovče
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Celjski grofje in Celje
Celjski grad
Celjski grad, pogled proti severu z zunanjega grajskega dvorišča - zahodnega predgradja. Razgled z velikega stolpa Celjskega gradu Lesorezna upodobitev gradu, Jacob Koebel, ''Wapen. Des Heyligen Römischen Reichs Teutscher nation'', Frankfurt na Majni, 1545 Celjski grad na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v.
Poglej Celjski grofje in Celjski grad
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Celjski grofje in Celjski grofje
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Celjski grofje in Dalmacija
Dediščina
Dediščina je premoženje, ki je dediču na voljo po dedovanju zapustnikovega premoženja.
Poglej Celjski grofje in Dediščina
Der von Suonegge
Der von Sounegge (Žovneški) je vzdevek po imenu nepoznanega liričnega viteškega pesnika, ki je sredi 13.
Poglej Celjski grofje in Der von Suonegge
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Poglej Celjski grofje in Družina
Dvorec Strmol
Dvorec Strmol je markanten dvorec v neposredni bližini središča Rogatca.
Poglej Celjski grofje in Dvorec Strmol
Elizabeta Frankopanska
Elizabeta Frankopanska, celjska grofica, * 1373, † 1422 ali 1423, Krapina.
Poglej Celjski grofje in Elizabeta Frankopanska
Elizabeta II. Celjska
Elizabeta II.
Poglej Celjski grofje in Elizabeta II. Celjska
Ema Krška
Ema Krška ali tudi Hema Krška, koroška redovnica in svetnica, * okoli 980, † 27. junij 1045, Krka (danes Avstrija).
Poglej Celjski grofje in Ema Krška
Ernest Železni
Ernest Železni, (s polnim nazivom Ernest Habsburški, vojvoda Notranje Avstrije), * 1377, † 10. junij 1424, habsburški politik in vladar.
Poglej Celjski grofje in Ernest Železni
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Celjski grofje in Fevd
Frankopani
Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, so bili hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.
Poglej Celjski grofje in Frankopani
Friderik I. Celjski
Friderik I. Celjski, rojen kot svobodni Žovneški gospod in od leta 1341 prvi Celjski grof, * okoli 1300, † 1359.
Poglej Celjski grofje in Friderik I. Celjski
Friderik II. Celjski
Friderik II.
Poglej Celjski grofje in Friderik II. Celjski
Gebhard I. Savinjski
Gebhard I. Savinjski ali Gebhard I. Saunijski (Gebhard de Saune), svobodni plemič in pripadnik rodbine, ki je kasneje postala znana z imenom Celjski grofje, ~ omenjen v času 1117 in 1120 ter 1144.
Poglej Celjski grofje in Gebhard I. Savinjski
Gebhard II. Žovneški
Gebhard II. je bil prvi iz rodbine Savinjskih oziroma Žovneških, ki je izpričano nosil ime po gradu Žovnek Gebhard II.
Poglej Celjski grofje in Gebhard II. Žovneški
Gebhard III. Žovneški
Gebhard III.
Poglej Celjski grofje in Gebhard III. Žovneški
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Celjski grofje in Goriški grofje
Gornji grad (grad)
Grad Gornji grad je stal na hribu Gradišče ob Dreti, vzhodno od naselja Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini v občini Mozirje.
Poglej Celjski grofje in Gornji grad (grad)
Gospodje Aufensteinski
Grb Auffensteinskih gospodov Gospodje Aufensteinski (Aufenstein, Ownstein, Ouwenstein) so bili prvotno ministeriali Tirolskih grofov in so bili prvič omenjeni leta 1173.
Poglej Celjski grofje in Gospodje Aufensteinski
Gospodje Ptujski
Grb Gospodov Ptujskih Pečat Gospodov Ptujskih (1243) Gospodje Ptujski (tudi Herren von Pettau, Pettauer, Ptujski, Herren von Ptuj) je ime plemiškega rodu na Spódnjem Štájerskem, ki je bilo prvič omenjeno v dokumentu iz leta 1132 kot spoštovana in bogata ministerialna družina Salzburške nadškofije, ki je izumrla leta 1438.
Poglej Celjski grofje in Gospodje Ptujski
Gospostvo
Gospostvo je prevod nemškega izraza Herrschaft (množina: Herrschaften), ki pokriva široko pomensko polje in samo kontekst bo povedal, ali pomeni "vlada", "moč", "gospodarstvo", "oblast", "ozemlje" ali "gospostvo".
Poglej Celjski grofje in Gospostvo
Grad
pa tudi.
Poglej Celjski grofje in Grad
Grad Arnež - Heroldhof
Dvor ali graščina v Arnežu (1825); Litografija J.F.Kaiserja Grad Arnež - Heroldhof (nemško Schloss Arnfels - Heroldhof) se nahaja južno od Arneža (Arnfelsa) na Južni Avstrijski Štajerski v okrožju Remschnigg.
Poglej Celjski grofje in Grad Arnež - Heroldhof
Grad Šalek
Grad Šalek (nemško Schallegg) se nahaja na strmem griču nad poravnavo šaleškega naselja in po katerem je poimenovana tudi celotna Šaleška dolina, blizu občine Velenje.
Poglej Celjski grofje in Grad Šalek
Grad Šenek
Grad Šenek (nemško Scheineck, Schönegg) je nekdanji grad ali stolpasti grad, ki je najverjetneje stal nad Podvinom pri Polzeli ali na hribu nad današnjo graščino Šenek nad Polzelo v Savinjski dolini, ki je bil porušen že koncem prve polovice 15.
Poglej Celjski grofje in Grad Šenek
Grad Šoštanj
Grad Šoštanj tudi Pusti grad (nemško Schonstein) stoji sredi strmega pobočja nad istoimenskim mestom Šoštanj v občini Šoštanj v zahodnem delu Šaleške doline ob spodnjem toku reke Pake.
Poglej Celjski grofje in Grad Šoštanj
Grad Špatrjan
Grad Špatrjan (nemško Schloss Paternion) je nekdanji sedež gospostva Špatrjan nad trškim naseljem Špatrjan v spodnji Dravski dolini na avstrijskem Koroškem.
Poglej Celjski grofje in Grad Špatrjan
Grad Štatenberk
Grad Štatenberk (nemško Schloss Stettenberk) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že v 12.
Poglej Celjski grofje in Grad Štatenberk
Grad Šterska gora
Grad Šterska gora (nemško Burg Steuerberg) je bil v srednjem veku znan kot »Touernich« ali »grad Dovernik« (castrum Dovernic).
Poglej Celjski grofje in Grad Šterska gora
Grad Švarcenštajn
Grad Švarcenštajn (nemško Schwarzenstein - med ljudstvom poznan le kot slovensko Gradič) stoji na položnem griču južno od naselja Laze pri Velenju, v župniji Št. Ilj pod Gradičem oziroma pri Velenju; zgrajen je bil v prvi polovici 14.
Poglej Celjski grofje in Grad Švarcenštajn
Grad Žaženberk
Grad Žaženberk, ki je bil porušen že v 15.
Poglej Celjski grofje in Grad Žaženberk
Grad Žebnik
Grad Žebnik v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Žebnik v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Poskus rekonstrukcije gradu Žebnik Grad Žebnik (nemško Sibenegg, Sybenegk) je bil srednjeveški grad, ki je stal na Žebniški gori zahodno nad zaselkom Njivice pri Radečah.
Poglej Celjski grofje in Grad Žebnik
Grad Žlemberk
Risba Matthäus Meriana iz leta 1649 Grad Žlemberk leta 1681 Grad Žlemberk (nemško Burg Schmierenberg) je bil srednjeveški višinski grad, ki je stal na vrhu gozdnatega hriba, ki se nagiba proti severu v nekdanji občini Gradišče (Schloßberg) blizu meje s Slovenijo.
Poglej Celjski grofje in Grad Žlemberk
Grad Žovnek
Grad Žovnek, Georg Matthäus Vischer, ''Topographia Ducatus Stiriae'', Gradec 1681 Grad Žovnek (tudi Stari grad) stoji na vzpetini (409 mnm) nad Žovneškim jezerom jugozahodno od Braslovč.
Poglej Celjski grofje in Grad Žovnek
Grad Žužemberk
Grad Žužemberk (Seisenburg, Sosenberch) stoji v naselju Žužemberk v Suhi krajini.
Poglej Celjski grofje in Grad Žužemberk
Grad Žusem
Grad Žusem je stal na kopastem pomolu nad naseljem Dobrina pri Žusmu, jugovzhodno od Šentjurja.
Poglej Celjski grofje in Grad Žusem
Grad Čakovec
Grad Čakovec ali Stari grad Zrinskih (hrvaško Stari grad Čakovec, madžarsko Csáktornya) je utrjeni grad ali dvorec v centru mesta Čakovca na Hrvaškem.
Poglej Celjski grofje in Grad Čakovec
Grad Čušperk
Grad in dvorec Čušperk v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Čušperk na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Čušperk (nemško Zobelsberg), od katerega so ostale le še skromne razvaline, je stal na vrhu skalnatega hriba Stari grad nad istoimensko vasjo južno od Grosupljega.
Poglej Celjski grofje in Grad Čušperk
Grad Bela
Grad Bela – Pusta Bela (hrvaško Pusta Bela) je nekoč stal južno nad naseljem Bela na nadmorski višini 430 m v Hrvaškem Zagorju na severovzhodnih obronkih Ivanščice in doline Bednje, jugozahodno od Varaždina, kjer je tudi kontroliral prehod čez Belski dol.
Poglej Celjski grofje in Grad Bela
Grad Bela peč
Grad Bela peč na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679 Grad Bela peč (nemško Weissenfels) se je nahajal nad naseljem Bela Peč pri Ratečah na italijanski strani tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Poglej Celjski grofje in Grad Bela peč
Grad Belec
Grad Belec (hrvaško Belecgrad) je nekoč stal na ravnem vrhu strmega griča 3,5 km severno od današjega naselja Belec v Hrvaškem Zagorju na južnem pobočju Ivanščice.
Poglej Celjski grofje in Grad Belec
Grad Bistrica
Grad Bistrica je lahko.
Poglej Celjski grofje in Grad Bistrica
Grad Bužim
Grad Bužim (tudi grad Čava ali Čavski grad) je bil srednjeveški grad in trdnjava na vzpetini nad krajem Bužim, sedanjim sedežem enako imenovane občine v Bosanski krajini, severno od kraja Otoka ob reki Uni.
Poglej Celjski grofje in Grad Bužim
Grad Cesargrad
gradu Kunšperk, 2007 Grad Cesargrad (hrvaško Cesargrad) je nekoč stal vrhu Cesargrajske gore neposredno nad reko Sotlo in mestecem Klanjec na meji med Slovenijo in Hrvaško in je bil ena največjih srednjeveških utrdb na Hrvaškem.
Poglej Celjski grofje in Grad Cesargrad
Grad Cmurek
Grad Cmurek stoji na strmi pečini nad mostom čez Muro pri naselju Trate, kjer je mednarodni mejni prehod do avstrijskega naselja Cmurek.
Poglej Celjski grofje in Grad Cmurek
Grad Dobrna
Grad Dobrna je stal na vrhu skalne kope v naselju Lokovina nad Dobrno, danes so še vidne samo ruševine.
Poglej Celjski grofje in Grad Dobrna
Grad Dravograd
Grad Dravograd (nemško Ruine Unterdrauburg) se je nahajal na gorskem pomolu nad mestom Dravograd, od katerega so ostale neznatne ruševine.
Poglej Celjski grofje in Grad Dravograd
Grad Ekenštajn
Grad Ekenštajn (nemško Eggenstein, Ekkenstein) ali grad Gorica je bil srednjeveški grad, ki je stal na vzpetini nad velenjskim naseljem Šalek (Veterski hrib) blizu drugega gradu Šalek.
Poglej Celjski grofje in Grad Ekenštajn
Grad Erkenštajn
Grad Erkenštajn (nemško Obererckestein) je stal na griču Stari grad v hribovju Jablanice med naseljem Log pri Vrhovem in naseljem Novi Grad v občini Sevnica, od katerega so ostali le še skromni ostanki.
Poglej Celjski grofje in Grad Erkenštajn
Grad Forhtenek
Grad Forhtenek (nemško (Forchtenegg) je stal na strmi, delno skalnati vzpetini zahodno nad potokom Velunja, v naselju Ravne pri Šoštanju vzhodno nad domačijo Vratar, od katerega so ostale le še mogočne razvaline.
Poglej Celjski grofje in Grad Forhtenek
Grad Freudeneck
Grad Freudenek (nemško Freudenegg) je stal na strmi, delno skalnati vzpetini nad potokom Brnica, nad Starim Hrastnikom oz.
Poglej Celjski grofje in Grad Freudeneck
Grad Fridrihštajn
Grad Fridrihštajn je dal zgraditi v začetku 15. stoletja (med letoma 1423 in 1425) Friderik II., sin Celjskega grofa Hermana II., za svojo ljubico Veroniko Deseniško, s katero se je po smrti svoje prve žene Elizabete Frankopanske tudi poročil.
Poglej Celjski grofje in Grad Fridrihštajn
Grad Garić
Garić grad Garić grad so razvaline srednjeveškega gradu na Moslovaški gori.
Poglej Celjski grofje in Grad Garić
Grad Goričane
Ruševine gradu Goričane ob dvorcu na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Goričane (nemško Görtschach, Gorizach) je nekoč stal na griču nad sedanjo graščino Goričane ob cesti med Medvodami in Škofjo Loko.
Poglej Celjski grofje in Grad Goričane
Grad Greben
Ostanki gradu Greben Grad Greben je srednjeveški utrjen grad v Krupi ob Vrbasu, 25 km južno od Banja Luke.
Poglej Celjski grofje in Grad Greben
Grad Hartneidstein
Grad Hartneidstein (nemško Burg Hartneidstein) je bil srednjeveški grad, katerega ruševine ležijo skrite v gozdu na strmem grebenu na zahodnem pobočju Golice (nemško Koralpe), nad vasjo Eitweg, približno 8 kilometrov jugovzhodno od Volšperka (nemško Wolfsberg) v Labotski dolini na avstrijskem Koroškem.
Poglej Celjski grofje in Grad Hartneidstein
Grad Hošperk
Ruševine gradu in Dvorec Hošperk na Valvasorjevem bakrorezu Grad Hošperk je nekdanji grad, katerega skromne ruševine se nahajajo na griču Stari grad (703 m) v Planini (Občina Postojna).
Poglej Celjski grofje in Grad Hošperk
Grad Kalnik
Reševine Starega gradu Kalnik. Grad Kalnik (hrvaško: Stari grad Veliki Kalnik, (nemško: Kemnek, madžarsko: Kemnuk, latinsko: Kemlek) je bil najstarejši srednjeveški fevdalni grad na Severu Hrvaške, ki je bil zgrajen konec 12. stoletja ali ob začetku 13. stoletja.
Poglej Celjski grofje in Grad Kalnik
Grad Kamen
Grad Kamen (Stain) so danes mogočne razvaline gradu na tesnem grebenu, ki zapira dolino Drage pri vasi Begunjah na Gorenjskem.
Poglej Celjski grofje in Grad Kamen
Grad Kamen v Podjuni
Grad Kamen v Podjuni) (nemško Burg Stain im Jauntal) je bil srednjeveški grad, ki je stal na skalnem griču v vasi Kamen 5 KM zahodno od dvojezične občine Škocjan v Podjuni na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec v vzhodnem delu Podjune, južno od reke Drave. Vzdrževane ruševine gradu izhajajo iz 13.
Poglej Celjski grofje in Grad Kamen v Podjuni
Grad Kamengrad
Grad Kamengrad (hrvaško Štajngrad) je kot trdnjava nekoč stal na južnih pobočjih gore Macelj, okoli 6 km severno od Krapine, nad naseljem Donje Jesenje in njegovega zaselka Hercegi.
Poglej Celjski grofje in Grad Kamengrad
Grad Kamenica
Grad Kamenica se je v srednjem veku nahajal na vzpetini severno od sedanjega naselja Kamenica nad istoimenim potokom v Hrvaškem Zagorju.
Poglej Celjski grofje in Grad Kamenica
Grad Kellerberg
Grad Kellerberg (nemško Burg Kellerberg) je srednjeveški grad, ki se nahaja na severozahodnem robu naselja z istim imenom pod cesto Beljak – Špital.
Poglej Celjski grofje in Grad Kellerberg
Grad Klenovnik
Sedanji Dvorec Klenovnik v Hrvaškem Zagorju Grad Klenovnik (hrvaško Klenovnik) ali trdnjava se je v srednjem veku nahajala na mestu današnjega dvorca Klenovnik, ki ga je leta 1616 zgradil ban Ivan II.
Poglej Celjski grofje in Grad Klenovnik
Grad Klokoč
Grad Klokoč je bil srednjeveški grad na griču nad izlivom potoka Ribnica v Glino in nad naseljem Klokoč južno od mesta Vojnić na Hrvaškem.
Poglej Celjski grofje in Grad Klokoč
Grad Knežija
Grad Knežija ali grad Knežji pot je bil srednjeveški grad, ki je stal pri vasi Sava pri Litiji na vzpetini nad reko Savo.
Poglej Celjski grofje in Grad Knežija
Grad Konjice
''grad Konjice'' Georg Matthäus Vischer ''Topographia Ducatus Stiriae'', bakrorez, Gradec, 1681 Grad Konjice (nemško Burg Gonobitz) je srednjeveški grad, mogočne razvaline na visokem, kopastem hribu nad Slovenskimi Konjicami, nad severnim vznožjem Konjiške gore in naseljem Zgornja Pristava.
Poglej Celjski grofje in Grad Konjice
Grad Koprivnik
Grad Koprivnik (tudi grad Rabensberk) v Moravški dolini (nemško Rabensberg) je stal vrh skalnatega hriba pred zaselkom Konfin pri Sv. Trojici na vzhodni meji občine Domžale, od katerega so ostale le še skromne razvaline.
Poglej Celjski grofje in Grad Koprivnik
Grad Kostajnica
Grad Kostajnica (tudi Stari grad Zrinski ali Stari grad Kostajnica) je srednjeveški grad in trdnjava na nekdanjem otoku na reki Uni, kjer je bil pomemben most na Uni.
Poglej Celjski grofje in Grad Kostajnica
Grad Kostanjevica
Grad Kostanjevica (nemško Landstrass) je bil srednjeveški grad, ki se je domnevno nahajal na severozahodnem delu otoka Kostanjevica na Krki, blizu današnje cerkve svetega Jakoba.
Poglej Celjski grofje in Grad Kostanjevica
Grad Kostel
Grad Kostel je grad v dolini reke Kolpe, ki je v pisnih virih prvič omenjen leta 1336 kot »castrum Grafenwarth«, kar pomeni utrdba, trdnjava, zatočišče, šele leta 1449 pa kot Costel.
Poglej Celjski grofje in Grad Kostel
Grad Kostel pri Pregradi
Grad Kostel pri Pregradi se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na severnih obronkih Kostelske ali Kuna gore nad zavojem rečice Kosteljine, nedaleč severno od mesteca Pregrada v Hrvaškem Zagorju.
Poglej Celjski grofje in Grad Kostel pri Pregradi
Grad Kostrivnica
Grad Kostrivnica (nemško Kostreinitz) je bil grad v bližini Rogaške Slatine, na pobočju Boča, severovzhodno od Drevenika pri Kostrivnici, od katerega so danes vidni le še sledovi ruševin.
Poglej Celjski grofje in Grad Kostrivnica
Grad Krapina
Grad Krapina se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na severovzhodni vzpetini nad sedanjim mestom Krapina v Hrvaškem Zagorju.
Poglej Celjski grofje in Grad Krapina
Grad Kravjek
Današnji pogled gradu. Grad Kravjek (nemško Weineck) je bil grad, katerega ruševine stojijo na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje ter nad nekdanjim dvorcem Kravjek severozahodno od Muljave na Dolenjskem.
Poglej Celjski grofje in Grad Kravjek
Grad Krško
Krško leta 1840, avtor neznan Grad Krško v 17. stoletju Grad Krško na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Krško (nemško Gurckfeld, dobesedno Krško polje - Gurck je ponemčena beseda za Krko) je bil srednjeveški grad, ki se je nahajal na hribu Gora nad starim mestnim jedrom Krškega.
Poglej Celjski grofje in Grad Krško
Grad Krupa
Grad Krupa (nemško Krupp) je stal nedaleč od naselja Krupa pri Semiču na robu vasi Stranska vas pri Semiču 500 m od izvira rečice Krupe.
Poglej Celjski grofje in Grad Krupa
Grad Krupa (Bosna)
Benedikta Kuripečiča.Benedikt Kuripečič: Itinerarium Wegrayss Kün. May potschafft gen Constantinopel zu dem Türkischen Keiser Soleyman Anno XXX. Današnji ostanki trdnjave nad mestom. Grad Krupa (Bosanska Krupa) (tudi Stari grad Bosanska Krupa ali mali Pset) je bil srednjeveški grad in trdnjava na vzpetini imenovani Grad nad reko Uno v samem centru mesta Bosanska Krupa v Bosni, katerega ostanki so še dobro ohranjeni.
Poglej Celjski grofje in Grad Krupa (Bosna)
Grad Kunšperk
Grad Kunšperk (je »Kraljevi hrib«) je grad, katerega mogočne ruševine še danes stojijo na skalni polici nad trgom Kunšperk v Občini Bistrici ob Sotli.
Poglej Celjski grofje in Grad Kunšperk
Grad Laško
Grad Laško stoji na griču nad Laškim pod Humom.
Poglej Celjski grofje in Grad Laško
Grad Lanšprež (stari grad)
Grad Lanšprež (stari grad) (nemško Landspreis) je stal na vrhu grebena nad naseljem Gradišče pri Trebnjem.
Poglej Celjski grofje in Grad Lanšprež (stari grad)
Grad Lemberg (Lengenburg)
Grb trga Lemberg, avtorja Kobel in Pirchegger leta 1954 Grad Lemberg (nemško Lengenburg) je stal v naselju Lemberg pri Šmarju v občini Šmarje pri Jelšah.
Poglej Celjski grofje in Grad Lemberg (Lengenburg)
Grad Limbuš
Limbuški grad je bil grad, ki je stal na sedanjem Grajskem griču nad vasjo Limbuš v Mestni občini Maribor.
Poglej Celjski grofje in Grad Limbuš
Grad Lož
Grad Lož, od katerega so do danes ostale le razvaline, je stal v Loški dolini nad sedanjim trškim naseljem Lož na Notranjskem.
Poglej Celjski grofje in Grad Lož
Grad Lobor - Pusti Lobor
Grad Lobor – Pusti Lobor (hrvaško Loborgrad) je nekoč stal na strmem griču 3 km severno od naselja Lobor v Hrvaškem Zagorju na južnem pobočju Ivanščice.
Poglej Celjski grofje in Grad Lobor - Pusti Lobor
Grad Mannsberg
Ruševine Altmannsberga in grad Mannsberg (2015) Grad Mannsberg (nemško Burg Mannsberg) je bil srednjeveški grad, danes obnovljen, ki je stal na vrhu osamelega gozdnatega hriba nad dolino na 690 m višine severovzhodno od Ostrovice, približno 14 kilometrov severovzhodno od Šentvida ob Glini na avstrijskem Koroškem.
Poglej Celjski grofje in Grad Mannsberg
Grad Medvedgrad
Grad Medvedgrad – utrjeno mesto; njegove mogočne razvaline ležijo na vrhu jugozahodnega obronka Medvednice na hribu Mali Plazur blizu Zagreba.
Poglej Celjski grofje in Grad Medvedgrad
Grad Mehovo
Grad Mehovo na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Mehovo na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Mehovo (Meichau) je grad, katerega razvaline ležijo na strmem griču – Mehovskem hribu - nad vasjo Podgrad, 15 km od Novega mesta na obronkih Gorjancev.
Poglej Celjski grofje in Grad Mehovo
Grad Mirna
Grad Mirna (nemško Burg Neudegg) je grad na Dolenjskem, ob sotočju rek Mirne in Vejarščice, na podaljšanem rebru hriba Gorenjske gore na nadmorski višini 263 m.
Poglej Celjski grofje in Grad Mirna
Grad Muta
Grad Muta (Mutenberch) je nekdanji grad, ki je stal vrh skalnatega hriba Grašin nad dolino Bistrice v občini Muta, od katerega so ostale le še razvaline.
Poglej Celjski grofje in Grad Muta
Grad Oštrc
Grad Oštrc (hrvaško Oštrcgrad) je nekoč stal na istoimenskem strmem griču 2 km severno-vzhodno od naselja Lobor v Hrvaškem Zagorju na južnem pobočju Ivanščice.
Poglej Celjski grofje in Grad Oštrc
Grad Ojstrica
Grad Ojstrica (nemško Osterwitz, Osterwiz, Osterbitz) leži na griču, imenovanem Stari grad pri Lokah v občini Tabor v Savinjski dolini.
Poglej Celjski grofje in Grad Ojstrica
Grad Ortenburg
Grad Ortenburg se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na južni vzpetini nad sedanjim zaselkom Unterhaus naselja Baldramsdorf in istoimenske občine v okraju Špital ob Dravi na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Celjski grofje in Grad Ortenburg
Grad Pakenštajn
Grad Pakenštajn (nemško Pakenstein, Türen an der Pak), tudi Pabštajn ali Paški grad, je stal blizu izliva reke Pake v Savinjo oziroma blizu Šmartnega.
Poglej Celjski grofje in Grad Pakenštajn
Grad Planina
Grad Planina (nemško Montpreis, Monpreis) se nahaja nad istoimenskim trgom Planina pri Sevnici v Občini Šentjur pri Celju in je danes v razvalinah.
Poglej Celjski grofje in Grad Planina
Grad Podsreda
Grad Podsreda stoji na severnem pobočju Orlice v osrčju Kozjanskega regijskega parka nad trgom Podsreda.
Poglej Celjski grofje in Grad Podsreda
Grad Podvin
Grad Podvin (nemško Podwein) se nahaja v vasi Mošnje južno od Radovljice.
Poglej Celjski grofje in Grad Podvin
Grad Poljane
Grad Poljane (nemško Pöllant ali Pölland) je nekoč stal na robu naselja Predgrad v Poljanski dolini ob Kolpi.
Poglej Celjski grofje in Grad Poljane
Grad Prägrad
Grad Prägrad (nemško Burg Prägrad) je bil srednjeveški grad, ki je stal v gozdu južno od istoimenskega zaselka Prägrad.
Poglej Celjski grofje in Grad Prägrad
Grad Prežin
Grad Prežin (nemško (Pröschin, Presing) je nekdanji grad, ki je stal na vrhu skalne vzpetine v Šentjanžu nad Štorami, jugovzhodno od Celja, nad dolino Voglajne, od katerega so ostali le še skromni ostanki.
Poglej Celjski grofje in Grad Prežin
Grad Radeče
Grad Radeče na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Radeče 2011 Poskus rekonstrukcije gradu Radeče. Povzeto po skicni osnovi dr. Igorja Sapača Grad Radeče (nemško Ratschach) je bil srednjeveški grad, ki je stal na strmem pobočju Vranskega hriba severozahodno nad trgom Radeče.
Poglej Celjski grofje in Grad Radeče
Grad Rakovec
Grad Rakovec (hrvaško Rakovec) je kot utrjen grad nekoč stal na robu naselja Rakovec, okoli 8 km južno od mesteca Sveti Ivan Zelina, in 35 km vzhodno od Zagreba.
Poglej Celjski grofje in Grad Rakovec
Grad Rekštanj
Grad Rekštanj (nemško Rukenstein, Ruckenstein, Rukhenstain) je stal na prepadnem pomolu gozdnatega hriba Smedovec vzhodno nad dolino reke Mirne blizu Laz pri Boštanju.
Poglej Celjski grofje in Grad Rekštanj
Grad Ribnica
Ribniški grad iz razglednice iz leta 1906 Grad Ribnica na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb Ribnice iz Velike grbovne knjige, avtor Janez Vajkard Valvasor Grad Ribnica (tudi ~ Reifniz) stoji v mestu Ribnica, na bregu reke Bistrice.
Poglej Celjski grofje in Grad Ribnica
Grad Rifnik
Grad Rifnik je srednjeveški grad, katerega mogočne razvaline ležijo na strmem skalnatem pomolu na severnem pobočju istoimenskega hriba južno od naselja Šentjur, nad domačijo Koroščevih.
Poglej Celjski grofje in Grad Rifnik
Grad Rožek (Rudolfseck)
Grad Rožek (nemško Rudolfseck) je bil grad, od katerega so danes vidni le še ostanki ruševin.
Poglej Celjski grofje in Grad Rožek (Rudolfseck)
Grad Rogatec
Grad Rogatec (nemško Rohitsch) se nahaja nad istoimenskim trgom Rogatec v istoimenski občini in je danes v razvalinah.
Poglej Celjski grofje in Grad Rogatec
Grad Rothenthurn
Grad Rothenthurn leži v enakoimenovanem kraju v občini Špital ob Dravi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Celjski grofje in Grad Rothenthurn
Grad Samobor
Grad Samobor Grad Samobor je grad, ki je stal na hribu Tepec nad Samoborjem, Hrvaška, in nad potokom Vugrinščak.
Poglej Celjski grofje in Grad Samobor
Grad Sicherstein
Grad Sicherstein (nemško Sicherstein) je stal v naselju Drča v občini Šentjernej.
Poglej Celjski grofje in Grad Sicherstein
Grad Smlednik
Grad Smlednik v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Grad Smlednik (tudi Stari grad nad Smlednikom) je nekdanji grad na vzpetini vzhodno od Zbiljskega jezera in severno od Šmarne gore.
Poglej Celjski grofje in Grad Smlednik
Grad Sommeregg
Grad Sommeregg je grad nad Milštatskim jezerom na avstrijskem Koroškem.
Poglej Celjski grofje in Grad Sommeregg
Grad Soteska
Grad Soteska je lahko.
Poglej Celjski grofje in Grad Soteska
Grad Steničnjak
Grad Steničnjak (Roknićev grad) (nemško Stenischnach) se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal jugovzhodno od Karlovca na Kordunu v bližini vasi Sjeničak oziroma zaselka Roknić na vzpetini iznad potoka Tržac.
Poglej Celjski grofje in Grad Steničnjak
Grad Strmec
Ruševine gradu Strmec in cerkve iz leta 1850 Grad Strmec (nemško Schloss Sternberg) leži na skalni polici nad enakoimenovanim krajem v občini Vernberk v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Celjski grofje in Grad Strmec
Grad Stupnik
Grad Stupnik je bil srednjeveški grad in gospostvo zahodno od Zagreba, južno od Save in stare ceste iz Zagreba v Samobor.
Poglej Celjski grofje in Grad Stupnik
Grad Trakoščan
Grad Trakoščan je srednjeveški grad v hrvaškem Zagorju in hrvaški kulturnozgodovinski spomenik državnega pomena.
Poglej Celjski grofje in Grad Trakoščan
Grad Trebnje
Grad Trebnje v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Notranjost gradu Grad Trebnje (nemško Treffen, Treuen Trebn) se nahaja na desnem bregu reke Temenice na vzpetini pod Bukovjem v Občini Trebnje.
Poglej Celjski grofje in Grad Trebnje
Grad Turn
Grad Turn je lahko.
Poglej Celjski grofje in Grad Turn
Grad Turn pri Velenju
Grad Turn pri Velenju (nemško (Turn im Schalckthall, Turris) je razpadajoča stavba, ki leži na položnem hribu Hrastovec pri Velenjskem jezeru v občini Velenje.
Poglej Celjski grofje in Grad Turn pri Velenju
Grad Turnišče
Grad Turnišče je dvorec v mestni občini Ptuj na Dravskem polju prvič omenjen leta 1441.
Poglej Celjski grofje in Grad Turnišče
Grad Vajškra
Grad Vajškra (nem. Landskron) oziroma njegove ruševine se nahajajo severovzhodno od Beljak na zahodnjem vznožju Osojske Ture na skalnem vrhu platoja, ki se 135 m dviga nad ravnino.
Poglej Celjski grofje in Grad Vajškra
Grad Veliki Tabor
Grad Veliki Tabor Grad Veliki Tabor je srednjeveški grad v hrvaškem Zagorju.
Poglej Celjski grofje in Grad Veliki Tabor
Grad Višnja Gora
Grad Višnja gora v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Grad, mesto in dvorec Višnja Gora, avtor: Karl Postl leta 1864 Grad Višnja Gora na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb mesta Višnja Gora v Valvasorjevi Veliki grbovni knjigi Grad Višnja Gora ali Stari grad (nemško Weichselberg) je bil grad, katerega ruševine se nahajajo na hribu južno od Višnje Gore.
Poglej Celjski grofje in Grad Višnja Gora
Grad Vinica
Grad Vinica je lahko.
Poglej Celjski grofje in Grad Vinica
Grad Vipava
Grad Vipava (nemško Alt Wippach) leži na griču Stari grad nad mestom Vipavo.
Poglej Celjski grofje in Grad Vipava
Grad Vivšnik
Grad Vivšnik (nemško Schloss Weißenegg) je bil srednjeveški dvojni grad, ki je stal na gozdnati planoti severovzhodno od dvojezične občine Ruda na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec v vzhodnem delu Podjune, severno od reke Drave.
Poglej Celjski grofje in Grad Vivšnik
Grad Vojnik
Grad Vojnik (nemško (Hochenegg) je stal na vrhu Tomaževega hriba pri Tomažu nad Vojnikom, od katerega so ostali le še neznatni ostanki – obrambni jarek in kup kamenja.
Poglej Celjski grofje in Grad Vojnik
Grad Vrbovec
Grad Vrbovec (nemško Altenburg) je grad, ki stoji v Očini Nazarje, ob sotočju rek Drete in Savinje v Zgornji Savinjski dolini.
Poglej Celjski grofje in Grad Vrbovec
Grad Vrbovec (Hrvaška)
Grad Vrbovec v Hrvaškem Zagorju (hrvaško Burg Vrbovec, je bil srednjeveški grad, ali trdnjava na skrajnem severozahodnem delu Hrvaškega Zagorja, v Klenovcu Humskem. Glavna trdnjava se je nahajala na vzpetini, ljudsko imenovani Veliki Gradiš, ki je za okoli 45 m višja od doline reke Sotle.
Poglej Celjski grofje in Grad Vrbovec (Hrvaška)
Grad Vuzenica
Grad Vuzenica (nemško Saldenhofen) ali »Pistrov grad«, kot se je imenoval po svojem zadnjem lastniku, se je nahajal na vzpetini nad trškim naseljem Vuzenica, od katerega so ostali neznatni sledovi in sicer nekaj obzidja ter razvaljeni renesančni obrambni stolpič.
Poglej Celjski grofje in Grad Vuzenica
Grad Zbelovo
Grad Zbelovo (nemško Plankenstein) se je nahajal na strmem hribu na Zbelovski gori nad reko Dravinjo in naseljem Zbelovo, jugozahodno od Poljčan.
Poglej Celjski grofje in Grad Zbelovo
Gradič Češnjice
Gradič Češnjice v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske Gradič Češnjice Gradič Češnjice (nemško »Kherstettn«, »Kherstetten« in tudi »Liechteneck«, »Lichtenegg«) je nekoč stal na robu naselja Češnjice pri Moravčah.
Poglej Celjski grofje in Gradič Češnjice
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Celjski grofje in Grof
Grofija
Grofija je bilo prvotno ime za upravno območje v Svetem rimskem cesarstvu, ki mu je kot sodnik predsedoval grof ali graf.
Poglej Celjski grofje in Grofija
Grofje Strmški
Ruševine gradu Strmec in cerkve iz leta 1850 Nadgrajene ruševine gradu Strmec Farna cerkev Strmec Grofje Strmški, so bili stranska veja Grofov Vovbrških.
Poglej Celjski grofje in Grofje Strmški
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Celjski grofje in Habsburžani
Henrik IV. Goriški
Henrik IV.
Poglej Celjski grofje in Henrik IV. Goriški
Herman Celjski (škof)
Herman Celjski, freisinški knezoškof, * 1383, Celje, † 13. december 1421, Celje.
Poglej Celjski grofje in Herman Celjski (škof)
Herman I. Celjski
Herman I. Celjski, celjski grof, * okoli 1333, † 21. marec 1385.
Poglej Celjski grofje in Herman I. Celjski
Herman II. Celjski
Herman II.
Poglej Celjski grofje in Herman II. Celjski
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Celjski grofje in Hrvaška
Hrvaško Zagorje
Pogled na Zagorje z gradu Veliki Tabor Hrvaško Zagorje (hrvaško Hrvatsko zagorje) je gričevnata geografsko-zgodovinska pokrajina na severozahodu Hrvaške med Medvednico, Slovenijo, Međimurjem in Podravino.
Poglej Celjski grofje in Hrvaško Zagorje
Igor Grdina
Igor Grdina, slovenski zgodovinar, literarni zgodovinar in libretist, * 21. avgust 1965, Celje.
Poglej Celjski grofje in Igor Grdina
Janez Schallermann
Janez Schallermann (* 1373 v Soestu; † 5. avgusta 1465) je bil Janez V. Krški škof.
Poglej Celjski grofje in Janez Schallermann
János Hunyadi
János Hunyadi (v slovenščini tudi Ivan Hunyadi, madžarsko Hunyadi János, nemško Johann Hunyadi, romunsko Iancu ali Ioan (Corvinus) de Hunedoara, srbsko Јанко Сибињанин/Janko Sibinjanin, srednjeveško latinsko Ioannes Corvinus), * okoli 1387, grad Hunyad/Hunedoara, † 11.
Poglej Celjski grofje in János Hunyadi
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Celjski grofje in Karantanija
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Celjski grofje in Karel IV. Luksemburški
Katarina Branković
Katarina Branković, Katarina Kantakuzina Branković ali Katarina Kantakuzin Branković ali Katarina Kantakuzen Branković, celjska grofica in kneginja, * 1418 ali 1419, † okrog 1490.
Poglej Celjski grofje in Katarina Branković
Katarina Kotromanić
Katarina Kotromanić (tudi Katarina Celjska-Kotromanićka) je bila bosanska plemkinja, ki je s poroko leta 1361Simpozijum "Srednjovjekovna Bosna i evropska kultura", Zenica, Yugoslavia, Simpozijum Srednjovjekovna Bosna i evropska kultura, Fikret Ibrahimpašić, Radovi sa simpozijuma Srednjovjekovna Bosna i evropska kultura, Muzej grada Zenice, 1973 s Hermanom I.
Poglej Celjski grofje in Katarina Kotromanić
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Celjski grofje in Knez
Kočevje
Kočevska gimnazija Kočevje (Gottschee;Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36. Göttscheab ali Gətscheab v lokalnem kočevariškem narečju; Cocevie) je mesto v Sloveniji z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano poselitveno celoto, še najmanj 3000 več), središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Celjski grofje in Kočevje
Konrad I. Žovneški
Celjski grofovski grb je v sebi združil vovbrški grb s tremi zvezdami na modrem polju in žovneški grb z dvema rdečima prečkama na belem ali srebrnem polju, kakršen se je oblikoval prav v času Konrada I. Žovneškega Konrad I. Žovneški, svobodni plemič na gradu Žovnek in prednik Celjskih grofov, * ~ 1200, † pred 1255.
Poglej Celjski grofje in Konrad I. Žovneški
Konrad II. Žovneški
Konrad II.
Poglej Celjski grofje in Konrad II. Žovneški
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Poglej Celjski grofje in Konstanški koncil
Koprivnica, Hrvaška
Koprivnica je mesto na Hrvaškem z okoli 23.000 prebivalci (upravno območje mesta - Grad Koprivnica jih šteje 28.666 po popisu 2021), ki je upravno središče Koprivniško-križevske županije (hrv. Koprivničko-križevačka županija), prav tako pa je eden od sedežev Severne hrvaške univerze (Hrvatsko sveučilište sjever: Koprivnica - Varaždin).
Poglej Celjski grofje in Koprivnica, Hrvaška
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Celjski grofje in Koroška (vojvodina)
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Celjski grofje in Kralj
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Celjski grofje in Kranjska
Krapina
Krapina je mesto in neformalno središče hrvaškega Zagorja.
Poglej Celjski grofje in Krapina
Krka, Avstrija (kraj)
Krka, bazilika Sončna ura na baziliki Krka je kraj na avstrijskem Koroškem v okrožju Šentvid ob reki Glini (Sankt Veit an der Glan) in ima 1249 prebivalcev (stanje 1. januar 2013).
Poglej Celjski grofje in Krka, Avstrija (kraj)
Krvno sodstvo
Krvno sodstvo (nemško Blutgericht) je bila oblika sodnih procesov, ki se je uveljavila v poznjem srednjem veku.
Poglej Celjski grofje in Krvno sodstvo
Ladislav Hunyadi
Ladislav Hunyadi (madžarsko Hunyadi László), ogrski plemič in državnik z domnevno romunskim poreklom, * 1433, † 16. marec 1457.
Poglej Celjski grofje in Ladislav Hunyadi
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Poglej Celjski grofje in Ladislav Posmrtni
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Celjski grofje in Latinščina
Lipniški grad
Pusti grad Lipniški grad (Pusti grad nad Lipnico) (nemško Waldenberg) se je nahajal nad rečico Lipnico pri Radovljici, od katerega so ohranjeni le ostanki razvalin.
Poglej Celjski grofje in Lipniški grad
Litija
Litija (LittaiLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 90, 92–93.) je mesto s 6.700 prebivalci v osrednji Sloveniji.
Poglej Celjski grofje in Litija
Liutpold I. Savinjski
Liutpold I. Savinjski ali Leopold I. Savinjski (Liupoldus de Saunia), svobodni plemič iz prve polovice 12. stoletja in pripadnik rodbine, ki je kasneje postala znana z imenom Celjski grofje.
Poglej Celjski grofje in Liutpold I. Savinjski
Liutpold II. Žovneški
Liutpold II.
Poglej Celjski grofje in Liutpold II. Žovneški
Liutpold III. Žovneški
Pogodba med Ulrikom in Liutpoldom III. z dne 14. maj 1262 nosi Ulrikov pečat. S to dedno pogodbo je bila ohranjena enotnost rodbinskih posesti Liutpold III.
Poglej Celjski grofje in Liutpold III. Žovneški
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Celjski grofje in Ludvik IV. Wittelsbaški
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Celjski grofje in Matija Korvin
Medžimurje
Star zemljevid Medžimurja iz leta 1690 Pokrajina Gornjega Medžimurja Medžimurje (tudi Medmurje; hrvaško Međimurje) je zgodovinsko-geografski pojem, ki označuje območje na skrajnem severu Hrvaške, omejeno z dvema velikima rekama, Muro in Dravo.
Poglej Celjski grofje in Medžimurje
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Celjski grofje in Mesto
Miha Kosi
Miha Kosi, slovenski zgodovinar, * 5. julij, 1965, Ljubljana Kosi je leta 1994 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz zgodovine, 1996 iz geografije, leta 2001 je prav tam tudi doktoriral iz zgodovine.
Poglej Celjski grofje in Miha Kosi
Moravče
Moravče so trško naselje, središče Občine Moravče.
Poglej Celjski grofje in Moravče
Mozirje
Mozirje je naselje v Zgornji Savinjski dolini, z okoli 2.100 prebivalci, sedež istoimenske občine, upravne enote in župnije.
Poglej Celjski grofje in Mozirje
Naziv
Naziv stoji pred imenom in kaže na izobrazbo oz.
Poglej Celjski grofje in Naziv
Nikolaj II. Gorjanski
Nikolaj II.
Poglej Celjski grofje in Nikolaj II. Gorjanski
Notranja Avstrija
Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja Notranja Avstrija je bil skupek habsburških dežel.
Poglej Celjski grofje in Notranja Avstrija
Opat
Opat je samostanski predstojnik, ki skrbi za delovanje samostana in menihov.
Poglej Celjski grofje in Opat
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Celjski grofje in Ortenburžani
Ortneški grad
Ortneški ali Stari grad stoji na hribu Veliki Žrnovec v bližini Ribnice (natančneje blizu vasi Hudi Konec).
Poglej Celjski grofje in Ortneški grad
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Poglej Celjski grofje in Otokar II. Přemysl
Pfanberški grofje
Grb Pfanberških grofov iz leta 1245 Pfanberški grofje, izvorno iz Pegava (Peka, Peckach) je bila štajerska visokosvobodna plemiška rodbina v srednjem veku, ki se je imenovala po njihovem gradu Pfanberg (danes ruševine južno od Frohnleiten, pfanberške ustanove iz leta 1280), ki je bila v tistem času ena od najmogočnejših rodbin v deželi.
Poglej Celjski grofje in Pfanberški grofje
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Celjski grofje in Plemstvo
Pliberk
Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.
Poglej Celjski grofje in Pliberk
Podravina
KoprivnicaObmočje Podravine za razliko od istoimenskega geografskega pojma obsega ožje področje, tj.
Poglej Celjski grofje in Podravina
Pokrajinski muzej Celje
Pokrajinski muzej Celje (kratica PMC) je muzejska ustanova, javni zavod s sedežem v Knežjem dvorcu v Celju, ki raziskuje, hrani in prezentira kulturno dediščino širše celjske regije iz obdobja do prve svetovne vojne.
Poglej Celjski grofje in Pokrajinski muzej Celje
Poljčane
Poljčane so naselje z okoli 1.100 prebivalci in središče istoimenske občine.
Poglej Celjski grofje in Poljčane
Preslav
Preslav (v virih Prezlaus, Pretzlai), okrog leta 1043, je bil odvetnik Heme Selško-breške in morda njen sorodnik.
Poglej Celjski grofje in Preslav
Pridevnik
Pridévnik ali adjektív je pregibna beseda, ki izraža kakovost (lep, mlad, pravi), mero oziroma količino (majhen), vrsto (zadnji) ali svojino (očetov) in spada med pridevniške besede.
Poglej Celjski grofje in Pridevnik
Radovljica
Črnivca. Radovljiško graščino, kjer so danes Glasbena šola ter Mestni in Čebelarski muzej Radovljica (Radmannsdorf) je mesto z dobrimi 6.000 prebivalci v Sloveniji in središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Celjski grofje in Radovljica
Regent
Regent (iz latinščine regere - voditi) je naziv za vladarjevega namestnika v monarhijah, ki vlada med njegovo mladostjo in/ali odsotnostjo; regent je po navadi iz vrst visokega plemstva ali pa član kraljeve družine.
Poglej Celjski grofje in Regent
Ruda
Ruda je naravni mineralni depozit, ki vsebuje kovinsko ali kakšno drugo surovino v taki količini, da se jo splača gospodarsko izkoriščati.
Poglej Celjski grofje in Ruda
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Celjski grofje in Saška
Samobor
Samobor je satelitsko mesto Zagreba jugozahodno od hrvaške prestolnice z malo manj kot 17.000 prebivalci.
Poglej Celjski grofje in Samobor
Savinjska dolina
Savinjska dolino je dolina, ki se je oblikovala ob reki Savinji, ki teče po "sredini" doline.
Poglej Celjski grofje in Savinjska dolina
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Celjski grofje in Sigismund Luksemburški
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Celjski grofje in Slavonija
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Celjski grofje in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Celjski grofje in Slovenija
Slovenska matica
Kongresnem trgu 8 v Ljubljani Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.
Poglej Celjski grofje in Slovenska matica
Sodišče
Sodišče je državni organ, ki avtorativno odloča o sporih med posamezniki, skupinami oz.
Poglej Celjski grofje in Sodišče
Stari grad
Stari grad je lahko.
Poglej Celjski grofje in Stari grad
Stari grad Polhov Gradec
Dvorec Polhov Gradec ali spodnji grad z ruševinami starega gradu na hribu v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Stari grad Polhov Gradec (nemško Billichgrätz, Billichgriitz, Pilchgrez) (stari grad) leži na griču imenovanem Stari grad – Kalvarija nad trškim naseljem Polhov Gradec v Občini Dobrova - Polhov Gradec v osrčju Polhograjskih Dolomitov, 18 km od Ljubljane.
Poglej Celjski grofje in Stari grad Polhov Gradec
Stefan Lazarević
Stefan Lazarević, znan tudi kot Stevan Visoki (je bil srbski knez in despot, pesnik in reformator, * 1377, Kruševac, Srbija, † 19. julij 1427, Crkvine pri Mladenovcu, Srbija. Bil je sin in naslednik kneza Lazarja Hrebeljanovića in kneginje Milice iz stranske veje dinastije Nemanjićev.
Poglej Celjski grofje in Stefan Lazarević
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Celjski grofje in Sveto rimsko cesarstvo
Trdnjava Lepoglava
Trdnjava Lepoglava (hrvaško Utvrda Lepoglava) je nekoč stala na hribu Gorica v dolini Bednje, nad današjim naseljem Lepoglava blizu kapele Sv.
Poglej Celjski grofje in Trdnjava Lepoglava
Ulrik I. Žovneški
Ulrik I. Žovneški, svobodni plemič iz rodbine Žovneških in prednik Celjskih grofov, * neznano, † okoli 1256.
Poglej Celjski grofje in Ulrik I. Žovneški
Ulrik I. Celjski
Ulrik I. Celjski, Celjski grof, * okoli 1331, † 1368.
Poglej Celjski grofje in Ulrik I. Celjski
Ulrik II. Žovneški
Pečat Ulrika Žovneškega na pogodbi med Ulrikom in Liutpoldom III. Ulrik II.
Poglej Celjski grofje in Ulrik II. Žovneški
Ulrik II. Celjski
Ulrik II.
Poglej Celjski grofje in Ulrik II. Celjski
Umor
Jareninskem Dolu leta 1966 Umor je kvalificirana oblika uboja.
Poglej Celjski grofje in Umor
Varaždin
Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.
Poglej Celjski grofje in Varaždin
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Celjski grofje in Vazal
Veronika Deseniška
Veronika Deseniška, grofica Celjska, je bila druga žena Friderika II. Celjskega.
Poglej Celjski grofje in Veronika Deseniška
Viljem Celjski
Viljem Celjski, celjski grof in sovladar Hermana II., * ?, † 19. avgust 1392.
Poglej Celjski grofje in Viljem Celjski
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Celjski grofje in Vladarska rodbina
Vojaški red
Vojaški ali viteški redovi so redovniške skupnosti, ki so nastale v času križarskih vojn in so v svojih ustanovah povezovale pravila redovniškega življenja in viteštva.
Poglej Celjski grofje in Vojaški red
Vovbržani
Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Koroška grofovska rodbina Grofov Vovbrških se pojavlja v času od leta 1050 do 1322.
Poglej Celjski grofje in Vovbržani
Vrbovec
Vrbovec je ime več naselij.
Poglej Celjski grofje in Vrbovec
Wildon
Wildon je manjši kraj 12 km severno od Lipnice na Štajerskem, s 2.511 prebivalci.
Poglej Celjski grofje in Wildon
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Celjski grofje in Zagreb
Zavodnje
Zavodnje je naselje v Občini Šoštanj, v Republiki Sloveniji.
Poglej Celjski grofje in Zavodnje
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Celjski grofje in Zgodovina
Zmajev viteški red
Red zmajevih vitezov (lat. Societas Draconistrarum lit. "zmajeva združba"; nem. Drachenorden; mad. Sárkány Lovagrend) je bil monarhičen viteški red za izbrane člane visokega (vojaškega) plemstva, ki ga je ustanovil leta 1408 Sigismund Luksemburški, ogrski kralj (1387-1437) in kasneje svetorimski cesar (1433-1437.
Poglej Celjski grofje in Zmajev viteški red
29. februar
29.
Poglej Celjski grofje in 29. februar
Prav tako znan kot Celjska kneževina, Celjski grof, Celjski grofi, Celjski knezi, Grofje Celjski, Žovneški gospod, Žovneški gospodje.
, Grad Arnež - Heroldhof, Grad Šalek, Grad Šenek, Grad Šoštanj, Grad Špatrjan, Grad Štatenberk, Grad Šterska gora, Grad Švarcenštajn, Grad Žaženberk, Grad Žebnik, Grad Žlemberk, Grad Žovnek, Grad Žužemberk, Grad Žusem, Grad Čakovec, Grad Čušperk, Grad Bela, Grad Bela peč, Grad Belec, Grad Bistrica, Grad Bužim, Grad Cesargrad, Grad Cmurek, Grad Dobrna, Grad Dravograd, Grad Ekenštajn, Grad Erkenštajn, Grad Forhtenek, Grad Freudeneck, Grad Fridrihštajn, Grad Garić, Grad Goričane, Grad Greben, Grad Hartneidstein, Grad Hošperk, Grad Kalnik, Grad Kamen, Grad Kamen v Podjuni, Grad Kamengrad, Grad Kamenica, Grad Kellerberg, Grad Klenovnik, Grad Klokoč, Grad Knežija, Grad Konjice, Grad Koprivnik, Grad Kostajnica, Grad Kostanjevica, Grad Kostel, Grad Kostel pri Pregradi, Grad Kostrivnica, Grad Krapina, Grad Kravjek, Grad Krško, Grad Krupa, Grad Krupa (Bosna), Grad Kunšperk, Grad Laško, Grad Lanšprež (stari grad), Grad Lemberg (Lengenburg), Grad Limbuš, Grad Lož, Grad Lobor - Pusti Lobor, Grad Mannsberg, Grad Medvedgrad, Grad Mehovo, Grad Mirna, Grad Muta, Grad Oštrc, Grad Ojstrica, Grad Ortenburg, Grad Pakenštajn, Grad Planina, Grad Podsreda, Grad Podvin, Grad Poljane, Grad Prägrad, Grad Prežin, Grad Radeče, Grad Rakovec, Grad Rekštanj, Grad Ribnica, Grad Rifnik, Grad Rožek (Rudolfseck), Grad Rogatec, Grad Rothenthurn, Grad Samobor, Grad Sicherstein, Grad Smlednik, Grad Sommeregg, Grad Soteska, Grad Steničnjak, Grad Strmec, Grad Stupnik, Grad Trakoščan, Grad Trebnje, Grad Turn, Grad Turn pri Velenju, Grad Turnišče, Grad Vajškra, Grad Veliki Tabor, Grad Višnja Gora, Grad Vinica, Grad Vipava, Grad Vivšnik, Grad Vojnik, Grad Vrbovec, Grad Vrbovec (Hrvaška), Grad Vuzenica, Grad Zbelovo, Gradič Češnjice, Grof, Grofija, Grofje Strmški, Habsburžani, Henrik IV. Goriški, Herman Celjski (škof), Herman I. Celjski, Herman II. Celjski, Hrvaška, Hrvaško Zagorje, Igor Grdina, Janez Schallermann, János Hunyadi, Karantanija, Karel IV. Luksemburški, Katarina Branković, Katarina Kotromanić, Knez, Kočevje, Konrad I. Žovneški, Konrad II. Žovneški, Konstanški koncil, Koprivnica, Hrvaška, Koroška (vojvodina), Kralj, Kranjska, Krapina, Krka, Avstrija (kraj), Krvno sodstvo, Ladislav Hunyadi, Ladislav Posmrtni, Latinščina, Lipniški grad, Litija, Liutpold I. Savinjski, Liutpold II. Žovneški, Liutpold III. Žovneški, Ludvik IV. Wittelsbaški, Matija Korvin, Medžimurje, Mesto, Miha Kosi, Moravče, Mozirje, Naziv, Nikolaj II. Gorjanski, Notranja Avstrija, Opat, Ortenburžani, Ortneški grad, Otokar II. Přemysl, Pfanberški grofje, Plemstvo, Pliberk, Podravina, Pokrajinski muzej Celje, Poljčane, Preslav, Pridevnik, Radovljica, Regent, Ruda, Saška, Samobor, Savinjska dolina, Sigismund Luksemburški, Slavonija, Slovenci, Slovenija, Slovenska matica, Sodišče, Stari grad, Stari grad Polhov Gradec, Stefan Lazarević, Sveto rimsko cesarstvo, Trdnjava Lepoglava, Ulrik I. Žovneški, Ulrik I. Celjski, Ulrik II. Žovneški, Ulrik II. Celjski, Umor, Varaždin, Vazal, Veronika Deseniška, Viljem Celjski, Vladarska rodbina, Vojaški red, Vovbržani, Vrbovec, Wildon, Zagreb, Zavodnje, Zgodovina, Zmajev viteški red, 29. februar.