Kazalo
25 odnosi: Đurađ Branković, Bogo Grafenauer, Celjski grofje, Elizabeta II. Celjska, Friderik III. Habsburški, Habsburžani, Jan Vitovec, Karantanija, Ladislav Hunyadi, Ladislav Posmrtni, Marija Terezija, Matija Korvin, Osmansko cesarstvo, Pribislav, Srednji vek, Ulrik II. Celjski, Varaždin, Zagreb, Zgodovina Slovenije, 1418, 1419, 1456, 1458, 1460, 1490.
- Rojeni leta 1418
- Umrli leta 1492
Đurađ Branković
Đurađ Branković (srbsko Ђурађ Бранковић, madžarsko Brankovics György) je bil od leta 1423 do 1456 srbski despot in baron Ogrskega kraljestva, * 1377, verjetno Priština, † 24. december 1456, Smederevo.
Poglej Katarina Branković in Đurađ Branković
Bogo Grafenauer
Bogo Grafenauer, slovenski zgodovinar, * 16. marec 1916, Ljubljana, † 12. maj 1995, Ljubljana.
Poglej Katarina Branković in Bogo Grafenauer
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Katarina Branković in Celjski grofje
Elizabeta II. Celjska
Elizabeta II.
Poglej Katarina Branković in Elizabeta II. Celjska
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Katarina Branković in Friderik III. Habsburški
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Katarina Branković in Habsburžani
Jan Vitovec
Ulrika II. na sredi 15.stoletja, vključno s cerkvenimi fevdi; velike zasluge pri utrjevanju oblasti nad temi ozemlji ima prav vojskovodja Jan Vitovec Jan Vitovec, oziroma Jan Bitovec (v nemških in latinskih virih Witowec, Wittowezc, Wittobecz), husitski borec, vojskovodja Celjskih knezov, kasneje tudi grof Zagorja in ban Slavonije, * neznano, Moravska, † 1468, Hrvaška.
Poglej Katarina Branković in Jan Vitovec
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Katarina Branković in Karantanija
Ladislav Hunyadi
Ladislav Hunyadi (madžarsko Hunyadi László), ogrski plemič in državnik z domnevno romunskim poreklom, * 1433, † 16. marec 1457.
Poglej Katarina Branković in Ladislav Hunyadi
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Poglej Katarina Branković in Ladislav Posmrtni
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Katarina Branković in Marija Terezija
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Katarina Branković in Matija Korvin
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Katarina Branković in Osmansko cesarstvo
Pribislav
Pribislav (v prvih zapisih kot Priwizlaga, Priwizlauga) je bil karantanski knez.
Poglej Katarina Branković in Pribislav
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Katarina Branković in Srednji vek
Ulrik II. Celjski
Ulrik II.
Poglej Katarina Branković in Ulrik II. Celjski
Varaždin
Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.
Poglej Katarina Branković in Varaždin
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Katarina Branković in Zagreb
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Katarina Branković in Zgodovina Slovenije
1418
1418 (MCDXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Katarina Branković in 1418
1419
1419 (MCDXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Katarina Branković in 1419
1456
1456 (MCDLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Katarina Branković in 1456
1458
1458 (MCDLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Katarina Branković in 1458
1460
1460 (MCDLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Katarina Branković in 1460
1490
1490 (MCDXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Katarina Branković in 1490
Glej tudi
Rojeni leta 1418
Umrli leta 1492
Prav tako znan kot Kantakuzina Katarina Branković, Katarina Kantakuzen Branković, Katarina Kantakuzin Branković, Katarina Kantakuzina Branković.