Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Katarina Branković

Index Katarina Branković

Katarina Branković, Katarina Kantakuzina Branković ali Katarina Kantakuzin Branković ali Katarina Kantakuzen Branković, celjska grofica in kneginja, * 1418 ali 1419, † okrog 1490.

Kazalo

  1. 25 odnosi: Đurađ Branković, Bogo Grafenauer, Celjski grofje, Elizabeta II. Celjska, Friderik III. Habsburški, Habsburžani, Jan Vitovec, Karantanija, Ladislav Hunyadi, Ladislav Posmrtni, Marija Terezija, Matija Korvin, Osmansko cesarstvo, Pribislav, Srednji vek, Ulrik II. Celjski, Varaždin, Zagreb, Zgodovina Slovenije, 1418, 1419, 1456, 1458, 1460, 1490.

  2. Rojeni leta 1418
  3. Umrli leta 1492

Đurađ Branković

Đurađ Branković (srbsko Ђурађ Бранковић, madžarsko Brankovics György) je bil od leta 1423 do 1456 srbski despot in baron Ogrskega kraljestva, * 1377, verjetno Priština, † 24. december 1456, Smederevo.

Poglej Katarina Branković in Đurađ Branković

Bogo Grafenauer

Bogo Grafenauer, slovenski zgodovinar, * 16. marec 1916, Ljubljana, † 12. maj 1995, Ljubljana.

Poglej Katarina Branković in Bogo Grafenauer

Celjski grofje

Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.

Poglej Katarina Branković in Celjski grofje

Elizabeta II. Celjska

Elizabeta II.

Poglej Katarina Branković in Elizabeta II. Celjska

Friderik III. Habsburški

Friderik III.

Poglej Katarina Branković in Friderik III. Habsburški

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Poglej Katarina Branković in Habsburžani

Jan Vitovec

Ulrika II. na sredi 15.stoletja, vključno s cerkvenimi fevdi; velike zasluge pri utrjevanju oblasti nad temi ozemlji ima prav vojskovodja Jan Vitovec Jan Vitovec, oziroma Jan Bitovec (v nemških in latinskih virih Witowec, Wittowezc, Wittobecz), husitski borec, vojskovodja Celjskih knezov, kasneje tudi grof Zagorja in ban Slavonije, * neznano, Moravska, † 1468, Hrvaška.

Poglej Katarina Branković in Jan Vitovec

Karantanija

Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.

Poglej Katarina Branković in Karantanija

Ladislav Hunyadi

Ladislav Hunyadi (madžarsko Hunyadi László), ogrski plemič in državnik z domnevno romunskim poreklom, * 1433, † 16. marec 1457.

Poglej Katarina Branković in Ladislav Hunyadi

Ladislav Posmrtni

Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.

Poglej Katarina Branković in Ladislav Posmrtni

Marija Terezija

Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.

Poglej Katarina Branković in Marija Terezija

Matija Korvin

Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.

Poglej Katarina Branković in Matija Korvin

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Katarina Branković in Osmansko cesarstvo

Pribislav

Pribislav (v prvih zapisih kot Priwizlaga, Priwizlauga) je bil karantanski knez.

Poglej Katarina Branković in Pribislav

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Katarina Branković in Srednji vek

Ulrik II. Celjski

Ulrik II.

Poglej Katarina Branković in Ulrik II. Celjski

Varaždin

Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.

Poglej Katarina Branković in Varaždin

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Katarina Branković in Zagreb

Zgodovina Slovenije

Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.

Poglej Katarina Branković in Zgodovina Slovenije

1418

1418 (MCDXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Katarina Branković in 1418

1419

1419 (MCDXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Katarina Branković in 1419

1456

1456 (MCDLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Katarina Branković in 1456

1458

1458 (MCDLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Katarina Branković in 1458

1460

1460 (MCDLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Katarina Branković in 1460

1490

1490 (MCDXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Katarina Branković in 1490

Glej tudi

Rojeni leta 1418

Umrli leta 1492

Prav tako znan kot Kantakuzina Katarina Branković, Katarina Kantakuzen Branković, Katarina Kantakuzin Branković, Katarina Kantakuzina Branković.