Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Zgodovina Slovenije

Index Zgodovina Slovenije

Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.

Kazalo

  1. 351 odnosi: Abecedarium, Adam Bohorič, Alpe, Andrej Baumkircher, Ante Marković, Anton Tomaž Linhart, Arnulf Koroški, Atlantska listina, Augsburg, AVNOJ, Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Šebrelje, Šentvid pri Stični, Štajerska, Štajerska (vojvodina), Štajerska domovinska zveza, Češka, Čedad, Babenberžani, Bakrena doba, Balkanski vojni, Bavarska, Bela krajina, Benečija, Beneški Slovenci, Beograd, Bitka na Moravskem polju, Bohinj, Bolgari, Borut (karantanski knez), Bratislava, Bratislavski mir (1805), Brižinski spomeniki, Brionska deklaracija, Campoformijski mir, Carnuntum, Catechismus (1550), Celeja, Celjski grofje, Celovec, Centralne sile, Cerkvena pokrajina, Cislajtanija, Claustra Alpium Iuliarum, Dalmacija, Dalmacija (rimska provinca), David Tasić, Dežela, ... Razširi indeks (301 več) »

Abecedarium

''Abecedarium'' (1550) Abecedarium (tudi Abecednik in Abecedarij) je bralni priročnik, ki ga Primož Trubar leta 1550 skupaj s Katekizmom objavil kot 8 listov obsegajočo knjižico z abecedo, namenjeno preprostemu ljudstvu kot pripomoček za učenje branja.

Poglej Zgodovina Slovenije in Abecedarium

Adam Bohorič

Adam Bohorič,, slovenski protestant, slovničar in šolnik, * okoli leta 1524 v Brestanici – Presladol.

Poglej Zgodovina Slovenije in Adam Bohorič

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Poglej Zgodovina Slovenije in Alpe

Andrej Baumkircher

Andrej Baumkircher, baron iz Schlaininga, najemniški poveljnik, * okrog 1420, verjetno Vipava; † 23. april 1471, Gradec.

Poglej Zgodovina Slovenije in Andrej Baumkircher

Ante Marković

Ante Marković, hrvaški politik in zadnji predsednik vlade SFRJ, * 25. november 1924, Konjic, Bosna in Hercegovina (takrat Kraljevina Jugoslavija) † 28. november 2011, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Zgodovina Slovenije in Ante Marković

Anton Tomaž Linhart

Do leta 2010 edina znana upodobitev Linharta, objavljena v pesniškem zborniku ''Blumen aus Krain'' ''(Cvetje s Kranjskega)'', izdelal graški bakrorezec Johann Veit Kauperz Radovljici ID.

Poglej Zgodovina Slovenije in Anton Tomaž Linhart

Arnulf Koroški

Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.

Poglej Zgodovina Slovenije in Arnulf Koroški

Atlantska listina

Zadnji predlog Atlantske listine s Churchillovimi popravki. Atlantska listina je dokument, sprejet na Atlantski konferenci (kodno ime Riviera) 14. avgusta 1941, ki sta ga podpisala takratni ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt in ministrski predsednik Združenega kraljestva Winston Churchill.

Poglej Zgodovina Slovenije in Atlantska listina

Augsburg

Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.

Poglej Zgodovina Slovenije in Augsburg

AVNOJ

Slovenska delegacija za AVNOJ Dokument AVNOJa o razglasitvi nove države AVNOJ (slovensko Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije; hrvaško (bosansko in črnogorsko) Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije) je bil politično-predstavniški organ med 2.

Poglej Zgodovina Slovenije in AVNOJ

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Zgodovina Slovenije in Avstrija

Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Poglej Zgodovina Slovenije in Avstrijsko cesarstvo

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Zgodovina Slovenije in Avstro-Ogrska

Šebrelje

Šebrelje je naselje v Občini Cerkno.

Poglej Zgodovina Slovenije in Šebrelje

Šentvid pri Stični

Šentvid pri Stični (Sankt Veit) je naselje s skoraj 1.100 prebivalci in sedež krajevne skupnosti, ki leži v severovzhodnem delu Občine Ivančna Gorica ter sedež župnije Šentvid pri Stični.

Poglej Zgodovina Slovenije in Šentvid pri Stični

Štajerska

Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.

Poglej Zgodovina Slovenije in Štajerska

Štajerska (vojvodina)

Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.

Poglej Zgodovina Slovenije in Štajerska (vojvodina)

Štajerska domovinska zveza

Štajerska domovinska zveza (nemško Steirischer Heimatbund) je bila organizacija, ki je v času nemške okupacije skrbela za ponemčevanje na zasedenem območju Spodnje Štajerske med drugo svetovno vojno.

Poglej Zgodovina Slovenije in Štajerska domovinska zveza

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Poglej Zgodovina Slovenije in Češka

Čedad

Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Zgodovina Slovenije in Čedad

Babenberžani

samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.

Poglej Zgodovina Slovenije in Babenberžani

Bakrena doba

Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin.

Poglej Zgodovina Slovenije in Bakrena doba

Balkanski vojni

Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.

Poglej Zgodovina Slovenije in Balkanski vojni

Bavarska

Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).

Poglej Zgodovina Slovenije in Bavarska

Bela krajina

Kolpo, v ozadju Gorjanci Bela krajina v Sloveniji Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji.

Poglej Zgodovina Slovenije in Bela krajina

Benečija

Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Zgodovina Slovenije in Benečija

Beneški Slovenci

Beneški Slovenci so pripadniki slovenske manjšine v Italiji, ki živijo v Beneški Sloveniji, pokrajini na zahodni strani meje Slovenije z Italijo.

Poglej Zgodovina Slovenije in Beneški Slovenci

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

Poglej Zgodovina Slovenije in Beograd

Bitka na Moravskem polju

Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.

Poglej Zgodovina Slovenije in Bitka na Moravskem polju

Bohinj

Bohinj je obče poimenovanje dela Gorenjske, ki geografsko obsega zgornjo in spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino ter območje ob Bohinjskem jezeru na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.

Poglej Zgodovina Slovenije in Bohinj

Bolgari

right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.

Poglej Zgodovina Slovenije in Bolgari

Borut (karantanski knez)

Borut ali Borouth (iz staroslovanskega *borъ, 'boj', 'boriti se'), karantanski knez, * neznano, † 750 Je prvi zgodovinsko izpričani knez slovanske kneževine Karantanije.

Poglej Zgodovina Slovenije in Borut (karantanski knez)

Bratislava

Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.

Poglej Zgodovina Slovenije in Bratislava

Bratislavski mir (1805)

Bratislavski mir, tudi Požunska mirovna pogodba, s katerim se je končala vojna tretje koalicije, je bil podpisan med Avstrijo in Francijo 26.

Poglej Zgodovina Slovenije in Bratislavski mir (1805)

Brižinski spomeniki

Začetek II. brižinskega spomenika, ki je najdaljši in tudi najbolj znan:"Etjè bi det naš ne səgréšil, tè u weki jèmu bè žíti,..." Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku.

Poglej Zgodovina Slovenije in Brižinski spomeniki

Brionska deklaracija

Brionska deklaracija je dokument, podpisan 7. julija 1991 med Slovenijo in SFRJ pod političnim pokroviteljstvom Evropske unije, s katerim so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, ki je za dobo treh mesecev zamrznila osamosvojitvene aktivnosti.

Poglej Zgodovina Slovenije in Brionska deklaracija

Campoformijski mir

Pogodba Campoformijski mir sta 17. oktobra 1797 podpisala Napoleonom Bonaparte in grof Ludwik von Cobenzl v Campo Formio pri Vidmu kot predstavnika republike Francije in Habsburžanov.

Poglej Zgodovina Slovenije in Campoformijski mir

Carnuntum

Karnuntum: načrt mesta Lega Carnuntuma na severnopanonskem limesu Carnuntum (grško Καρνους (Ptolemaj)) je bil rimski vojaški tabor ob Donavi v Noriku.

Poglej Zgodovina Slovenije in Carnuntum

Catechismus (1550)

gotici Katekizem, ki ga je Primož Trubar izdal pod psevdonimom "ilirski domoljub" (Philopatridus Illyricus), je prva slovenska tiskana knjiga.

Poglej Zgodovina Slovenije in Catechismus (1550)

Celeja

Kelti v Evropi oker: Hallstattska kultura (okoli 750–500/450 pr. n. št) zelena: Razširjenost kulture La-Tène oranžna: Razširjenost keltskih jezikov (3. stoletje pr. n. št.) Jupiter in TetisMerkur Heraklejevo (Herkulovo) svetišče Celeja (celotno latinsko ime Municipium Claudium Celeia) je bilo rimsko mesto na področju današnjega Celja.

Poglej Zgodovina Slovenije in Celeja

Celjski grofje

Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.

Poglej Zgodovina Slovenije in Celjski grofje

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Poglej Zgodovina Slovenije in Celovec

Centralne sile

Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.

Poglej Zgodovina Slovenije in Centralne sile

Cerkvena pokrajina

Cerkvena pokrajina (latinsko provincia ecclesiastica) je upravna enota v določenih krščanskih Cerkvah.

Poglej Zgodovina Slovenije in Cerkvena pokrajina

Cislajtanija

Cislajtanija (kar pomeni dežela na tej strani Leithe) je bil neuraden naziv za avstrijsko polovico Avstro-Ogrske.

Poglej Zgodovina Slovenije in Cislajtanija

Claustra Alpium Iuliarum

Claustra Alpium Iuliarum (slovensko Rimski limes) je bil sistem utrdb, zgrajen v času Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške.

Poglej Zgodovina Slovenije in Claustra Alpium Iuliarum

Dalmacija

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Poglej Zgodovina Slovenije in Dalmacija

Dalmacija (rimska provinca)

Dalmacija, antična rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Dalmacijo in Istro ter njuno zaledje.

Poglej Zgodovina Slovenije in Dalmacija (rimska provinca)

David Tasić

David Tasić, slovenski novinar, urednik, založnik, publicist in falerist, *28.

Poglej Zgodovina Slovenije in David Tasić

Dežela

Dežela je ozemljska upravna enota, običajno z določeno samostojnostjo.

Poglej Zgodovina Slovenije in Dežela

Deželni glavar

Deželni glavar, deželna glavarka je v sodobnem času funkcija predsednika vlade avstrijskih zveznih dežel in najvišji predstavnik dežele.

Poglej Zgodovina Slovenije in Deželni glavar

Deklaracija o neodvisnosti Slovenije

Prva stran deklaracije Deklaracija ob neodvisnosti je dokument, ki ga je 25. junija 1991 sprejela takratna skupščina Republike Slovenije in ki skupaj z ustavnim zakonom za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije ter več zakoni, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju, predstavlja temelj slovenske državnosti.

Poglej Zgodovina Slovenije in Deklaracija o neodvisnosti Slovenije

Delo

Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.

Poglej Zgodovina Slovenije in Delo

DEMOS

Demosov plakat za volitve 22. aprila 1990 DEMOS (neokrajšano: Demokratična opozicija Slovenije), je bila koalicija demokratično izvoljenih strank, ki so nastale v letih 1989–1990 in se leta 1990 združile: Slovenska demokratična zveza (SDZ), Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS), Slovenski krščanski demokrati (SKD), Slovenska kmečka zveza, Slovenska obrtniška stranka in Zeleni Slovenije.

Poglej Zgodovina Slovenije in DEMOS

Dolenjska

Dolenjska Dolenjska je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci).

Poglej Zgodovina Slovenije in Dolenjska

Dolomitska izjava

Dolomitska izjava Dolomitska izjava je dokument, ki so ga na pritisk Komunistične partije Slovenije o enotnosti Osvobodilne fronte 28. februarja 1943 podpisale Komunistična partija Slovenije, Sokolstvo in krščansko-socialistična skupina na Babni gori nad Dvorom.

Poglej Zgodovina Slovenije in Dolomitska izjava

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Zgodovina Slovenije in Donava

Drava

Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.

Poglej Zgodovina Slovenije in Drava

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.

Poglej Zgodovina Slovenije in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)

Stavba Reichsrata okoli leta 1900 Državni zbor je bil dvodomni parlament Avstrijskega cesarstva (1861-1865) oziroma avstrijskega dela Avstro-Ogrske (Cislajtanije, 1867-1918).

Poglej Zgodovina Slovenije in Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)

Društvo slovenskih pisateljev

Društvo slovenskih pisateljev je neprofitno stanovsko združenje slovenskih književnikov s sedežem v Ljubljani.

Poglej Zgodovina Slovenije in Društvo slovenskih pisateljev

Društvo slovenskih skladateljev

Društvo slovenskih skladateljev (kratica DSS) je stanovsko združenje slovenskih skladateljev in muzikologov ustanovljeno leta 1945.

Poglej Zgodovina Slovenije in Društvo slovenskih skladateljev

Drugi slovenski kmečki upor

Drugi slovenski kmečki upor je bil eden iz niza kmečkih uporov na Slovenskem, ki se je začel leta 1635.

Poglej Zgodovina Slovenije in Drugi slovenski kmečki upor

Dušan Simović

Dušan Simović, srbski general, * 9. november 1882, Kragujevac, Srbija, † 26. avgust 1962, Beograd, Srbija.

Poglej Zgodovina Slovenije in Dušan Simović

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Zgodovina Slovenije in Dunaj

Emona

Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.

Poglej Zgodovina Slovenije in Emona

Evro

Evro (oz. euro, oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 20 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija (vključno s Francosko Gvajano in Svetim Petrom in Mihaelom), Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, in Španija.

Poglej Zgodovina Slovenije in Evro

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Poglej Zgodovina Slovenije in Evropska unija

Evropski svet

Evropski svet (mednarodna kratica: EUCO; angleško: European Council) je najvišje politično telo Evropske unije, ki ga sestavljajo predsedniki držav ali vlad članic EU ter predsednik evropske komisije.

Poglej Zgodovina Slovenije in Evropski svet

Fajda

Fajda (iz nem. die Fehde, spopad, sovraštvo) ali privatna vojna je bil srednjeveški pravni institut.

Poglej Zgodovina Slovenije in Fajda

Ferdo Gestrin

Ferdo Gestrin, slovenski zgodovinar, profesor in akademik, * 8. oktober 1916, Ljubljana, † 9. april 1999, Bled.

Poglej Zgodovina Slovenije in Ferdo Gestrin

Fevd

Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.

Poglej Zgodovina Slovenije in Fevd

Fevdalizem

Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".

Poglej Zgodovina Slovenije in Fevdalizem

Franc I. Habsburško-Lotarinški

Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.

Poglej Zgodovina Slovenije in Franc I. Habsburško-Lotarinški

France Bučar

France Bučar, slovenski pravnik in politik, * 2. februar 1923, Bohinjska Bistrica, † 20. oktober 2015.

Poglej Zgodovina Slovenije in France Bučar

France Prešeren

France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.

Poglej Zgodovina Slovenije in France Prešeren

Franci Zavrl

Franci Zavrl, slovenski komunikacijski manager, * 3. januar 1962, Kranj.

Poglej Zgodovina Slovenije in Franci Zavrl

Francoska revolucija

Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.

Poglej Zgodovina Slovenije in Francoska revolucija

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Poglej Zgodovina Slovenije in Franki

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Poglej Zgodovina Slovenije in Frankovsko cesarstvo

Fredegarjeva kronika

Stran iz rokopisa ''Fredegarjeve kronike'', Francoska narodna knjižnica, Pariz Fredegarjeva kronika je kronika, ki opisuje dogodke v frankovski Galiji od leta 584 po okoli 641.

Poglej Zgodovina Slovenije in Fredegarjeva kronika

Friderik II. Celjski

Friderik II.

Poglej Zgodovina Slovenije in Friderik II. Celjski

Friderik III. Habsburški

Friderik III.

Poglej Zgodovina Slovenije in Friderik III. Habsburški

Furlanija

Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Zgodovina Slovenije in Furlanija

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Poglej Zgodovina Slovenije in Gaj Avgust Oktavijan

Germani

Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.

Poglej Zgodovina Slovenije in Germani

Gorazd (karantanski knez)

Gorazd, karantanski knez, * neznano, † 751.

Poglej Zgodovina Slovenije in Gorazd (karantanski knez)

Gorenjska

Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.

Poglej Zgodovina Slovenije in Gorenjska

Goriška

Goriška se lahko nanaša na.

Poglej Zgodovina Slovenije in Goriška

Grad

pa tudi.

Poglej Zgodovina Slovenije in Grad

Gradišče

Gradíšče je prazgodovinska postojanka ali naselbina, navadno postavljena na vzpetini, utrjena z obrambnim zidom ali jarkom.

Poglej Zgodovina Slovenije in Gradišče

Grof

Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.

Poglej Zgodovina Slovenije in Grof

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Poglej Zgodovina Slovenije in Habsburška monarhija

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Poglej Zgodovina Slovenije in Habsburžani

Historia Langobardorum

Salzburški rokopis Historia Langobardorum ali Historia gentis Langobardorum je najpomembnejše delo langobardskega benediktinca Pavla Diakona.

Poglej Zgodovina Slovenije in Historia Langobardorum

Histri

Karnov Histri so bili etnogenetično nepojasnjena enota.

Poglej Zgodovina Slovenije in Histri

Hotimir

Hotimir (tudi Kajtimar, v prvih zapisih omenjen kot Chetmarus, Cheitumarus, Cheftumarus, ChetumarsusKos Milko (1934).. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.), * ?, † 769, je bil knez oziroma vojvoda v Karantaniji.

Poglej Zgodovina Slovenije in Hotimir

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Zgodovina Slovenije in Hrvaška

Hrvaško-slovenski kmečki upor

Slavi vojvodine Kranjske Hrvaško-slovenski kmečki upor (hrvaško seljačka buna), Gubčev upor (hrvaško Gupčeva buna) ali Gubčev kmečki upor je bil eden izmed številnih kmečkih uporov na slovenskem, bil je med največjimi in najboljše organiziran.

Poglej Zgodovina Slovenije in Hrvaško-slovenski kmečki upor

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.

Poglej Zgodovina Slovenije in Hrvati

Huba

Huba je bilo v fevdalizmu posestvo, dovolj veliko, da je na njem lahko preživela ena družina.

Poglej Zgodovina Slovenije in Huba

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Poglej Zgodovina Slovenije in Huni

Igor Bavčar

Igor Bavčar, slovenski politik, politolog in gospodarstvenik, * 28. november 1955, Ljubljana.

Poglej Zgodovina Slovenije in Igor Bavčar

Igor Grdina

Igor Grdina, slovenski zgodovinar, literarni zgodovinar in libretist, * 21. avgust 1965, Celje.

Poglej Zgodovina Slovenije in Igor Grdina

Ilirija (država)

Ilirija (antično grško: Ἰλλυρία ali Ἰλλυρίς, latinsko: Illyria ali Illyricum zgodovinsko geografsko področje, ki so ga v antiki naseljevala številna ilirska plemena. Plemena so imela skupen jezik in prebivala na ozemlju, ki se približno ujema z ozemljem bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije, in delu sedanje republike Albanije.

Poglej Zgodovina Slovenije in Ilirija (država)

Ilirizem

Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).

Poglej Zgodovina Slovenije in Ilirizem

Ilirske province

Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.

Poglej Zgodovina Slovenije in Ilirske province

Industrializacija

Industrializácija je gospodarski, družbenoprostorski in socialni proces, povezan s širjenjem industrijske proizvodnje, spreminjanjem delovnih procesov in spreminjanjem dojemanja družbene delitve dela.

Poglej Zgodovina Slovenije in Industrializacija

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Poglej Zgodovina Slovenije in Istra

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Zgodovina Slovenije in Italija

Italijansko kraljestvo

Italijansko kraljestvo (italijansko Regno d'Italia, tudi Regno Italico) je bila država na severu Apeninskega polotoka, osnovana pod Napoleonom leta 1805 in propadla z njegovim porazom leta 1814.

Poglej Zgodovina Slovenije in Italijansko kraljestvo

Ivan Šušteršič

Ivan Šusteršič (tudi Šušteršič), slovenski advokat in politik, * 29. maj, 1863, Ribnica, † 20. september, 1925, Ljubljana.

Poglej Zgodovina Slovenije in Ivan Šušteršič

Izbrisani

Izbrisani so prebivalci Slovenije, ki jih je Ministrstvo za notranje zadeve 26.

Poglej Zgodovina Slovenije in Izbrisani

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Poglej Zgodovina Slovenije in Jadransko morje

Jajce (mesto)

Jajce je mesto v Bosni in Hercegovini v Osrednjebosanskem kantonu Federacije BiH.

Poglej Zgodovina Slovenije in Jajce (mesto)

Janez Drnovšek

Janez Drnovšek (IPA), slovenski ekonomist, bivši predsednik Slovenije in Jugoslavije in državnik, * 17. maj 1950, Celje, † 23. februar 2008, Zaplana.

Poglej Zgodovina Slovenije in Janez Drnovšek

Janez Janša

Janez Janša (izgovarjava IPA:, uradno ime Ivan Janša, znan tudi kot Janez Ivan Janša) slovenski politik, * 17. september 1958, Grosuplje, SFRJ.

Poglej Zgodovina Slovenije in Janez Janša

Janez Slapar

Janez Slapar, slovenski general, veteran vojne za Slovenijo, * 26. september 1949, Tržič.

Poglej Zgodovina Slovenije in Janez Slapar

Janez Vesel

Jovan Vesel (pravo ime Janez Vesel; psevdonim Koseski), slovenski pesnik, prevajalec in pravnik, * 12. september 1798, Koseze pri Moravčah, † 26. marec 1884, Trst.

Poglej Zgodovina Slovenije in Janez Vesel

Janko Prunk

Janko Prunk,, slovenski zgodovinar in politik, * 30. december 1942, Loka pri Zidanem Mostu.

Poglej Zgodovina Slovenije in Janko Prunk

Japodi

Japodi so živeli v zaledju Liburnov in so nekoč obvladovali tudi kasnejšo severno liburnijsko obalo, v ključno z nekaterimi otoki Japodi (lat. Japodes, grško Ιαποδες, Iapodes, tudi Ιαπυδες, Iapydes) so bili veliko, redko naseljeno, gospodarsko razvito ilirsko pleme, ki je za časa rimske vladavine naseljevalo ozemlje na Balkanskem polotoku.

Poglej Zgodovina Slovenije in Japodi

Jernej Kopitar

link.

Poglej Zgodovina Slovenije in Jernej Kopitar

Jože Pučnik

Jože Pučnik, slovenski politik in sociolog, * 9. marec 1932, Črešnjevec, Slovenska Bistrica, † 11. januar 2003, Nemčija.

Poglej Zgodovina Slovenije in Jože Pučnik

Jožef II. Habsburško-Lotarinški

Jožef II.

Poglej Zgodovina Slovenije in Jožef II. Habsburško-Lotarinški

Josip Broz - Tito

Josip Broz (srbsko Јосип Броз), (partizansko ime Tito ali sh. Тито), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).

Poglej Zgodovina Slovenije in Josip Broz - Tito

Južna železnica

Južna železnica (nemško Südbahn) je 577,2 km dolga dvotirna železniška proga, ki je povezala Dunaj s Trstom.

Poglej Zgodovina Slovenije in Južna železnica

Južna Koroška (Avstrija)

Vrbskim jezerom Marko Pernhart: Celovec proti severu Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu Marko Pernhart: Celovška ravnina proti severozahodu Južna Koroška (Avstrija), ustaljen geografski in kulturno-zgodovinski pojem, ki zajame južne, nekoč (v 19. stoletju) povsem slovenske subregije ali pa ki so še danes slovenske oz.

Poglej Zgodovina Slovenije in Južna Koroška (Avstrija)

Južna Nizozemska

Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.

Poglej Zgodovina Slovenije in Južna Nizozemska

Jugoslovanska ljudska armada

Jugoslovanska ljudska armada, s kratico JLA (srbohrvaško: Jugoslovenska narodna armija, s kratico JNA), je bila vojaška oborožena sila Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).

Poglej Zgodovina Slovenije in Jugoslovanska ljudska armada

Jurij Dalmatin

Tinjah na Koroškem v Avstriji.Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, pisec * okoli 1547, Krško, † 31. avgust 1589, Ljubljana.

Poglej Zgodovina Slovenije in Jurij Dalmatin

Jurij Ivanovič Venelin

Jurij Ivanovič Venelin (pravo ime latinizirano Georgius Hutza), rusinsko-ukrajinski zgodovinar, zdravnik, slavist, filolog in publicist, * 4. maj (22. april, ruski koledar) 1802, Nagy-Tibava, Ogrska (sedaj Ukrajina), † 7. april (26. marec) 1839, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Zgodovina Slovenije in Jurij Ivanovič Venelin

Kagan

Kagan oz.

Poglej Zgodovina Slovenije in Kagan

Kamen

Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.

Poglej Zgodovina Slovenije in Kamen

Karantanija

Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.

Poglej Zgodovina Slovenije in Karantanija

Karel I. Habsburško-Lotarinški

Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.

Poglej Zgodovina Slovenije in Karel I. Habsburško-Lotarinški

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Zgodovina Slovenije in Karel Veliki

Karni

Venetov Karni (latinsko Carni) so bili keltsko ljudstvo, sestavljeno iz več plemen, ki je v 1. tisočletju pr. n. št. živelo ob Jadranu ob reki Tilment do Tergesta (sedaj Trsta) in v notranjosti od Jadrana do Alp, (v tem predelu se po njih imenujejo Karnijske Alpe), ter do Okra (Ocre-danes Nanosa).

Poglej Zgodovina Slovenije in Karni

Karniola

Karniola (latinsko Carniola ali Carneola) je bila zgodnjesrednjeveška slovanska kneževina na področju današnje osrednje Slovenije, južno od Karantanije.

Poglej Zgodovina Slovenije in Karniola

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Poglej Zgodovina Slovenije in Kelti

Kmečki upori na Slovenskem

alt.

Poglej Zgodovina Slovenije in Kmečki upori na Slovenskem

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.

Poglej Zgodovina Slovenije in Kmetijstvo

Književnost

Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.

Poglej Zgodovina Slovenije in Književnost

Knjižni jezik

Knjížni jêzik ali standardni jezik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, predpisanimi v slovnici, slovarju, pravopisu in pravorečju.

Poglej Zgodovina Slovenije in Knjižni jezik

Kočevski zbor

Kočevski zbor Zbor odposlancev slovenskega naroda ali na kratko Kočevski zbor je potekal v Kočevju v tamkajšnjem Sokolskem (danes Šeškovem) domu od 1.

Poglej Zgodovina Slovenije in Kočevski zbor

Kocelj

Kocelj (tudi Koceľ, Gozil, Chozil, Chezilo), Moravan, slovanski knez Spodnje Panonije, * 833, † 876.

Poglej Zgodovina Slovenije in Kocelj

Kolo z Ljubljanskega barja

Kolo z Ljubljanskega barja je leseno kolo z osjo, ki je bilo najdeno leta 2002 na Ljubljanskem barju ok.

Poglej Zgodovina Slovenije in Kolo z Ljubljanskega barja

Kolonizacija na Slovenskem

Kolonizacijo na slovenskem uvrščamo v obdobje srednjega veka.

Poglej Zgodovina Slovenije in Kolonizacija na Slovenskem

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Zgodovina Slovenije in Konstantinopel

Koper

Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).

Poglej Zgodovina Slovenije in Koper

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Poglej Zgodovina Slovenije in Koroška (vojvodina)

Koroški kmečki upor

Koroški kmečki upor je bil upor kmetov, ki se je zgodil leta 1478 na Koroškem.

Poglej Zgodovina Slovenije in Koroški kmečki upor

Koroški plebiscit

Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.

Poglej Zgodovina Slovenije in Koroški plebiscit

Koroški vojvode

Koroški vojvode (nemško Kärntner Herzog) so bili na čelu Vojvodine Koroške, ko se je ta v drugi polovici 10.

Poglej Zgodovina Slovenije in Koroški vojvode

Kraljevina Jugoslavija

Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Poglej Zgodovina Slovenije in Kraljevina Jugoslavija

Kraljevina Srbija (1882–1918)

Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.

Poglej Zgodovina Slovenije in Kraljevina Srbija (1882–1918)

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Poglej Zgodovina Slovenije in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

Kranj

Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.

Poglej Zgodovina Slovenije in Kranj

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.

Poglej Zgodovina Slovenije in Kranjska

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Zgodovina Slovenije in Krščanstvo

Krnski grad

Krnski grad (nemško Karnburg) je naselje na desni terasi reke Gline na zahodni strani Gosposvetskega polja na Koroškem, kjer stoji oziroma kjer je nekoč stal Krnski grad (po Jarniku tudi Koroški grad).

Poglej Zgodovina Slovenije in Krnski grad

Kronika

Krónika (grško khrónos - čas) je privzeta beseda iz grščine, ki pomeni obširen zapis pomembnejših dogodkov zapisan po zaporedju dogajanja.

Poglej Zgodovina Slovenije in Kronika

Kulturni boj

Kultúrni bôj je obdobje v slovenski zgodovini s konca 19. stoletja, v 80. in 90. letih, ko je Rimsko-katoliška cerkev (RKC) skušala prevzeti večji vpliv v kulturnem in političnem življenju.

Poglej Zgodovina Slovenije in Kulturni boj

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Poglej Zgodovina Slovenije in Langobardi

Latobiki

Ostanki Neviodunuma Latobiki so keltsko pleme, ki je v antiki naseljevalo slovensko Posavje.

Poglej Zgodovina Slovenije in Latobiki

Lebensborn

Lebensborn je bil program, ki so ga na pobudo SS ustavnovili nacisti, da bi dvignili število rojstev otrok arijske rase.

Poglej Zgodovina Slovenije in Lebensborn

Leopold II. Habsburško-Lotarinški

Leopold II., rojen kot Peter Leopold Jožef, toskanski vojvoda in rimsko-nemški cesar, * 5. maj 1747, Dunaj, † 1. marec 1792, Dunaj.

Poglej Zgodovina Slovenije in Leopold II. Habsburško-Lotarinški

Liberalizem

Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.

Poglej Zgodovina Slovenije in Liberalizem

Ljubljanska pokrajina

Ljubljanska pokrajina Ljubljanska pokrajina je bila del italijanskega fašističnega okupacijskega režima od leta 1941 do kapitulacije Italije leta 1943.

Poglej Zgodovina Slovenije in Ljubljanska pokrajina

Ljudevit Posavski

Ljudevit Posavski, knez v Spodnji Panoniji in vojskovodja, * ?, † 823.

Poglej Zgodovina Slovenije in Ljudevit Posavski

Lojze Peterle

Lojze Peterle (tudi Alojz Peterle), slovenski politik, * 29. junij 1948, Čužnja vas pri Trebelnem, Slovenija.

Poglej Zgodovina Slovenije in Lojze Peterle

Lombardija

Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Zgodovina Slovenije in Lombardija

Londonski sporazum (1915)

Lóndonski spórazum (italijansko Patto di Londra) je bil tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga 26. aprila 1915 v Londonu podpisali predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in Rusije.

Poglej Zgodovina Slovenije in Londonski sporazum (1915)

Ludvik Nemški

Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.

Poglej Zgodovina Slovenije in Ludvik Nemški

Luteranstvo

Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.

Poglej Zgodovina Slovenije in Luteranstvo

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Poglej Zgodovina Slovenije in Madžari

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Zgodovina Slovenije in Madžarska

Majniška deklaracija (1917)

Majniška deklaracija Majniška deklaracija je politična izjava poslancev Jugoslovanskega kluba, ki jo je v dunajskem državnem zboru 30.

Poglej Zgodovina Slovenije in Majniška deklaracija (1917)

Majniška deklaracija (1989)

Besedilo Majniške deklaracije Majniška deklaracija je bila politična izjava, ki so jo oblikovale slovenske opozicijske politične stranke leta 1989 in z njo zahtevale suvereno državo slovenskega naroda.

Poglej Zgodovina Slovenije in Majniška deklaracija (1989)

Maksimilijan I. Habsburški

Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.

Poglej Zgodovina Slovenije in Maksimilijan I. Habsburški

Marija Terezija

Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.

Poglej Zgodovina Slovenije in Marija Terezija

Mark Avrelij

Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).

Poglej Zgodovina Slovenije in Mark Avrelij

Mark Valerij Maksimijan

Mark Valerij Maksimijan (latinsko Marcus Valerius Maximianus), rimski vojskovodja in politik, * ?, Petovija; † po ~186 Izhajal je iz petovijonske viteške družine italskega porekla.

Poglej Zgodovina Slovenije in Mark Valerij Maksimijan

Marko Natlačen

Marko Natlačen, slovenski pravnik, politik, ban Dravske banovine in vrhovni vodja kolaboracionistične MVAC, * 24. april 1886, Manče pri Vipavi, † 13. oktober 1942, Ljubljana, Slovenija.

Poglej Zgodovina Slovenije in Marko Natlačen

Matija Korvin

Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.

Poglej Zgodovina Slovenije in Matija Korvin

Mednarodno pravo

Mednarodno pravo je skupek pravil, norm in standardov, ki so splošno priznani kot zavezujoči med državami.

Poglej Zgodovina Slovenije in Mednarodno pravo

Mejni grof

Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.

Poglej Zgodovina Slovenije in Mejni grof

Milan Kučan

Milan Kučan, slovenski politik, * 14. januar 1941, Križevci, Kraljevina Jugoslavija (danes Slovenija).

Poglej Zgodovina Slovenije in Milan Kučan

Misijonar

Misijonar je oseba, ki širi krščansko vero med nekristjani, v katoliški cerkvi zlasti duhovnik ali redovnik.

Poglej Zgodovina Slovenije in Misijonar

Mladina (revija)

Mladina je slovenska levičarska revija, ki izhaja enkrat tedensko.

Poglej Zgodovina Slovenije in Mladina (revija)

Moravska

Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).

Poglej Zgodovina Slovenije in Moravska

Most na Soči

Most na Soči (do 1955 Sveta Lucija ob Soči) je strnjeno naselje v Zgornjem Posočju, na južnem koncu Tolminske kotline v severozahodnem delu Slovenije, ki leži na nadmorski višini okoli 170 metrov.

Poglej Zgodovina Slovenije in Most na Soči

Nadškofija Salzburg

Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).

Poglej Zgodovina Slovenije in Nadškofija Salzburg

Nadiža

Nadiža (italijansko: Natisone, starolat. tudi Natissa, furlansko: Nadison, beneškoslovensko narečno: Nediža) je 60 km dolga reka, ki nastane z združitvijo potokov Rio Bianco/Beli potok ter mejnega Črnega potoka/Rio Nero v Breginjskem kotu na slovensko-italijanski državni meji.

Poglej Zgodovina Slovenije in Nadiža

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Poglej Zgodovina Slovenije in Napoleon Bonaparte

Narod

Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti.

Poglej Zgodovina Slovenije in Narod

Narodnoosvobodilni boj

Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).

Poglej Zgodovina Slovenije in Narodnoosvobodilni boj

Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe

Valukom, ki je vladal v »Deželi Slovanov«. Tako severno kot južno so v tedanjih Vzhodnih Alpah od 6. stoletja dalje obstajala področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe je proces, ki je potekal od 6.

Poglej Zgodovina Slovenije in Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe

NATO

Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.

Poglej Zgodovina Slovenije in NATO

Neandertalec

Neandertalec je oblika človečnjaka, ki se je pojavila vzporedno s pokončnim človekom pred približno 150.000 leti.

Poglej Zgodovina Slovenije in Neandertalec

Neodvisna država Hrvaška

Neodvisna država Hrvaška (hrvaško Nezavisna Država Hrvatska; kratica NDH) je nekdanja marionetna država (kraljevina), ki je nastala na območju današnje Hrvaške in Bosne in Hercegovine po razpadu Kraljevine Jugoslavije.

Poglej Zgodovina Slovenije in Neodvisna država Hrvaška

Neolitik

Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.

Poglej Zgodovina Slovenije in Neolitik

Neviodunum

Ostanki Neviodunuma Neviodunum (dobesedno Novo mesto) je bila rimska naselbina na področju današnjega kraja Drnovo na Krškem polju.

Poglej Zgodovina Slovenije in Neviodunum

Noriško kraljestvo

Noriško kraljestvo ali Kraljestvo Norik (latinsko ali) so okoli leta 200 pr. n. št. v regiji vzhodnih Alp ustanovili Kelti.

Poglej Zgodovina Slovenije in Noriško kraljestvo

Norik (rimska provinca)

Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.

Poglej Zgodovina Slovenije in Norik (rimska provinca)

Notranja Avstrija

Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja Notranja Avstrija je bil skupek habsburških dežel.

Poglej Zgodovina Slovenije in Notranja Avstrija

Notranjska

Notranjska Nótranjska je pokrajina v Sloveniji, ki obsega jugozahodni del nekdanje avstro-ogrske dežele Kranjske.

Poglej Zgodovina Slovenije in Notranjska

Nova socialdemokracija

Nova socialdemokracija je slovenska politična stranka, ki temelji na idejah krščanskega socializma.

Poglej Zgodovina Slovenije in Nova socialdemokracija

Numidija

Numidija, nekdanje berbersko kraljestvo v severni Afriki na ozemlju sodobne Alžirije in manjšem delu zahodne Tunizije.

Poglej Zgodovina Slovenije in Numidija

Odbor za varstvo človekovih pravic

Odbór za várstvo človékovih pravíc je bila organizacija civilne družbe, ki je delovala v času osamosvojitve Slovenije.

Poglej Zgodovina Slovenije in Odbor za varstvo človekovih pravic

Oglej

Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.

Poglej Zgodovina Slovenije in Oglej

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Poglej Zgodovina Slovenije in Ogrska

Organizacija združenih narodov

New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.

Poglej Zgodovina Slovenije in Organizacija združenih narodov

Orodje

Železniškem muzeju Slovenskih železnic Oródje je lahko preprosta naprava, ki zagotavlja mehansko korist pri opravljanju fizičnega dela.

Poglej Zgodovina Slovenije in Orodje

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Zgodovina Slovenije in Osmansko cesarstvo

Ostrogotsko kraljestvo

Ostrogotsko kraljestvo je bilo kraljestvo, ki je nastalalo v zgodnjem srednjem veku, oziroma v obodbju pozne antike.

Poglej Zgodovina Slovenije in Ostrogotsko kraljestvo

Osvobodilna fronta

grafiti Triglava in črk O.F. ki se je prikazoval povsod po okupirani Sloveniji. Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica okupacije Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni.

Poglej Zgodovina Slovenije in Osvobodilna fronta

Otokar II. Přemysl

Otokar II.

Poglej Zgodovina Slovenije in Otokar II. Přemysl

Oton II.

Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.

Poglej Zgodovina Slovenije in Oton II.

Panonija (rimska provinca)

Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.

Poglej Zgodovina Slovenije in Panonija (rimska provinca)

Panonska marka

Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.

Poglej Zgodovina Slovenije in Panonska marka

Pavel Diakon

Pavel Diakon, tudi Paul Warnefried, langobardski benediktinec, diakon in zgodovinar, * ok.

Poglej Zgodovina Slovenije in Pavel Diakon

Pavol Jozef Šafárik

Pavol Jozef Šafárik (češ. Pavel Josef Šafařík), slovaško-češki filolog, pesnik, slavist, literarni zgodovinar, zgodovinar in etnograf, * 13. maj 1795, Kobeliarovo, † 26. junij 1861, Praga.

Poglej Zgodovina Slovenije in Pavol Jozef Šafárik

Pesnik

Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.

Poglej Zgodovina Slovenije in Pesnik

Peter Štih

Peter Štih, slovenski zgodovinar, akademik * 27. november 1960, Ljubljana.

Poglej Zgodovina Slovenije in Peter Štih

Peter II. Karađorđević

Peter II.

Poglej Zgodovina Slovenije in Peter II. Karađorđević

Peter Vodopivec

Peter Vodopivec, slovenski zgodovinar, * 7. julij, 1946, Beograd.

Poglej Zgodovina Slovenije in Peter Vodopivec

Piščal (Divje babe)

Piščal iz Divjih bab Piščal iz Divjih bab, podrobneje Moustérienska »koščena piščal« iz Divjih bab I, tudi tidldibab, je 50.000–60.000 let stara kost z luknjami, ki bi lahko bila najstarejša piščal in najstarejše glasbilo na svetu.

Poglej Zgodovina Slovenije in Piščal (Divje babe)

Plebiscit

Plebiscit (latinsko plebis scitum.

Poglej Zgodovina Slovenije in Plebiscit

Pleistocen

Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.

Poglej Zgodovina Slovenije in Pleistocen

Pleme

Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.

Poglej Zgodovina Slovenije in Pleme

Posavje

Tri začetne občine regije Slovensko Posavje skozi zgodovino 1900-1990 (Posavski muzej, Brežice) Posavje je neformalna slovenska pokrajina ob Savi, ki zajema občine Brežice, Krško, Kostanjevica na Krki, Sevnica in od leta 2015 naprej tudi občini Radeče in Bistrica ob Sotli.

Poglej Zgodovina Slovenije in Posavje

Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji

Borisu Kidriču Povojni poboji so izraz za zunajsodne pomore vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji.

Poglej Zgodovina Slovenije in Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji

Predsedstvo Jugoslavije

Tudi Zvezno predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Poglej Zgodovina Slovenije in Predsedstvo Jugoslavije

Prekmurje

Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.

Poglej Zgodovina Slovenije in Prekmurje

Pribina

Pribina je bil do leta 833 knez Kneževine Nitre na ozemlju sedanje Slovaške in od leta 840 knez severnega dela frankovske Spodnje Panonije, * ok.

Poglej Zgodovina Slovenije in Pribina

Primož Trubar

Primož Trubar (tudi Truber), protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji).

Poglej Zgodovina Slovenije in Primož Trubar

Primorska

Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.

Poglej Zgodovina Slovenije in Primorska

Proces proti četverici

Proces proti četverici (kratica JBTZ) je bil sodni proces in politična afera v Sloveniji v prelomu 80. in 90. let 20. stoletja.

Poglej Zgodovina Slovenije in Proces proti četverici

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Poglej Zgodovina Slovenije in Protestantizem

Protireformacija

Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.

Poglej Zgodovina Slovenije in Protireformacija

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Poglej Zgodovina Slovenije in Prusija

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Zgodovina Slovenije in Prva svetovna vojna

Prvo Francosko cesarstvo

Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.

Poglej Zgodovina Slovenije in Prvo Francosko cesarstvo

Ptuj

Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.

Poglej Zgodovina Slovenije in Ptuj

Rapalska pogodba

Rapalska mejaOzemlje današnje Republike Slovenije leta 1920: svetlo rožnata - Italija, rožnata - Kraljevina SHS, zelena - Prekmurje, dodeljeno Kraljevini SHS leta 1919 Rapalska pogodba je bila mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija.

Poglej Zgodovina Slovenije in Rapalska pogodba

Rdeča armada

Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.

Poglej Zgodovina Slovenije in Rdeča armada

Reformacija

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Poglej Zgodovina Slovenije in Reformacija

Reka, Hrvaška

Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.

Poglej Zgodovina Slovenije in Reka, Hrvaška

Revolucije leta 1848

Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.

Poglej Zgodovina Slovenije in Revolucije leta 1848

Rižanski zbor

Rižanski zbor (rižanski placit, veča) je naziv za zgodovinski dogodek, ki se je leta 804 zgodil na odprtem prostoru v bližini Rižane.

Poglej Zgodovina Slovenije in Rižanski zbor

Rifnik

Rifnik je naselje v Občini Šentjur.

Poglej Zgodovina Slovenije in Rifnik

Rimska Italija

Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.

Poglej Zgodovina Slovenije in Rimska Italija

Rimska provinca

Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.

Poglej Zgodovina Slovenije in Rimska provinca

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Zgodovina Slovenije in Rimskokatoliška cerkev

Rudolf I. Habsburški

Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.

Poglej Zgodovina Slovenije in Rudolf I. Habsburški

Rudolf Maister

Rudolf Maister - Vojanov, slovenski pesnik, general, borec za severno mejo, * 29. marec 1874, Kamnik, Vojvodina Kranjska, Avstro-Ogrska, † 26. julij 1934, Unec, Kraljevina Jugoslavija.

Poglej Zgodovina Slovenije in Rudolf Maister

Sabor

Hrvaški Sabor (hrvaško: Hrvatski Sabor) je hrvaški parlament.

Poglej Zgodovina Slovenije in Sabor

Salzburg

Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.

Poglej Zgodovina Slovenije in Salzburg

Samo (kralj)

Kralj Sámo, domnevno trgovec iz frankovskega ozemlja, nato pa od leta 623 dalje kralj, vojvoda oziroma knez tako imenovane Samove plemenske zveze, ki se je po letu 630 raztezala najmanj od Polabja do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.

Poglej Zgodovina Slovenije in Samo (kralj)

Samouprava

Samouprava ali avtonomija (iz grščine αυτονομία, autonomía.

Poglej Zgodovina Slovenije in Samouprava

Samova plemenska zveza

Samova plemenska zveza (tudi Samova država ali Samovo kraljestvo) je bila zveza slovanskih plemen, ki so poseljevala območja od gornjega Polabja in vsaj do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.

Poglej Zgodovina Slovenije in Samova plemenska zveza

Sava

Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).

Poglej Zgodovina Slovenije in Sava

Savinja

Savinja je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save.

Poglej Zgodovina Slovenije in Savinja

Savinjska marka

Savinjska marka (Marka na Savinji, nemško tudi Grofija Soune, Soun, Saunien i. pd.) je bilo območje Mejne marke v okviru Svetega rimskega cesarstva, ki je bila ustanovljena v drugi polovici 10.

Poglej Zgodovina Slovenije in Savinjska marka

Sigismund Luksemburški

Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.

Poglej Zgodovina Slovenije in Sigismund Luksemburški

Situla

Reprodukcija Vaške situle Situla (latinsko vedro) je izraz, ki se nanaša na starodavno okrašeno kovinsko (največkrat bronasto) posodo v obliki vedra ali vaze, značilno za čas od 8.

Poglej Zgodovina Slovenije in Situla

Slavistika

Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.

Poglej Zgodovina Slovenije in Slavistika

Slavonija

Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.

Poglej Zgodovina Slovenije in Slavonija

Slogaštvo

Slogaštvo pomeni v slovenski zgodovini zadnje tretjine 19.stoletja sodelovanje liberalne in konzervativne struje.

Poglej Zgodovina Slovenije in Slogaštvo

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Poglej Zgodovina Slovenije in Slovani

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Poglej Zgodovina Slovenije in Slovenščina

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Zgodovina Slovenije in Slovenci

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Zgodovina Slovenije in Slovenija

Slovenska demokratična zveza

Slovenska demokratična zveza (SDZ) je bila slovenska politična stranka.

Poglej Zgodovina Slovenije in Slovenska demokratična zveza

Slovenska kmečka zveza

Slovenska kmečka zveza (kratica SKZ) je bila prva slovenska demokratična politična stranka, ustanovljena po drugi svetovni vojni.

Poglej Zgodovina Slovenije in Slovenska kmečka zveza

Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)

Klub kranjskih deželnozborskih poslancev SLS tik pred prvo svetovno vojno Slovenska ljudska stranka (kratica SLS) je bila slovenska politična stranka 19.

Poglej Zgodovina Slovenije in Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)

Slovenska marka

Grb Slovenske marke Slovenska marka, tudi Marka ali Slovenska krajina, v zgodovinskih virih predvsem Windische Mark, je bila srednjeveška pokrajina na območju današnje Dolenjske, in tedaj sestavni del Kranjske.

Poglej Zgodovina Slovenije in Slovenska marka

Slovenska osamosvojitvena vojna

Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, so bili lokalno omejeni spopadi med 27. junijem in 7. julijem 1991.

Poglej Zgodovina Slovenije in Slovenska osamosvojitvena vojna

Slovenske dežele

Slovenske Dežele (nemško: Slowenische Länder ali starinsko Windische Länder, italijansko: Terre slovene) je zgodovinska oznaka za ozemlja v Srednji in Južni Evropi, kjer je bila slovenščina prevladujoč jezik prebivalstva.

Poglej Zgodovina Slovenije in Slovenske dežele

Slovenske fevdne prisege

Slovenske fevdne prisege (lat. Juramentum Sclauonicum) so prisežni obrazci v slovenskem jeziku, na podlagi katerih so v predjožefinski dobi prisegali slovensko govoreči plemiči in ostali prejemniki fevdov v deželah habsburške monarhije.

Poglej Zgodovina Slovenije in Slovenske fevdne prisege

Slovenski kmečki upor

Bitka pri Celju (1515) Slovenski kmečki upor leta 1515 je bil klasičen in največji in najbolj organiziran kmečki upor na slovenskih tleh.

Poglej Zgodovina Slovenije in Slovenski kmečki upor

Soška fronta

Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.

Poglej Zgodovina Slovenije in Soška fronta

Socialdemokratska zveza Slovenije

Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS) je bila slovenska politična stranka ustanovljena 16.

Poglej Zgodovina Slovenije in Socialdemokratska zveza Slovenije

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.

Poglej Zgodovina Slovenije in Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična republika Slovenija

Socialistična republika Slovenija je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Poglej Zgodovina Slovenije in Socialistična republika Slovenija

Socialistična republika Srbija

Socialistična republika Srbija je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Poglej Zgodovina Slovenije in Socialistična republika Srbija

Socialistična stranka Slovenije

Socialistična stranka Slovenije (kratica SSS) je slovenska politična stranka, ki je bila ustanovljena leta 1990.

Poglej Zgodovina Slovenije in Socialistična stranka Slovenije

Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije

Delegati na konferenci SZDL mariborskega okraja, januarja 1962 Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije (kratica SZDLS) je bila »prostovoljna demokratična fronta vseh delovnih ljudi in občanov kot posameznikov in njihovih družbenopolitičnih in drugih interesnih oblik združevanja z namenom graditve socialistične samoupravne družbe«.

Poglej Zgodovina Slovenije in Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije

Socializem

Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.

Poglej Zgodovina Slovenije in Socializem

Sokol (društvo)

Prva javna telovadba slovenskega društva Sokol leta 1908 Sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem, ki je s polnim nazivom Gimnastično društvo Južni sokol nastalo po zgledu češkega Sokola.

Poglej Zgodovina Slovenije in Sokol (društvo)

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Poglej Zgodovina Slovenije in Sovjetska zveza

Spodnja Avstrija

Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.

Poglej Zgodovina Slovenije in Spodnja Avstrija

Spodnja Panonija (frankovska dežela)

Lega Spodnje Panonije glede na omembe različnih virov Spodnja Panonija je bila v 9.

Poglej Zgodovina Slovenije in Spodnja Panonija (frankovska dežela)

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.

Poglej Zgodovina Slovenije in Srbi

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Zgodovina Slovenije in Srednji vek

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Poglej Zgodovina Slovenije in Starorimska civilizacija

Sulejman I.

Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.

Poglej Zgodovina Slovenije in Sulejman I.

Sveta Ciril in Metod

Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.

Poglej Zgodovina Slovenije in Sveta Ciril in Metod

Sveti Ciril

Sveti Ciril (grško: Κύριλλος, starocerkvenoslovansko: Кирилъ), bizantinski menih, teolog in jezikoslovec, svetnik, * 827, † 14. februar 869.

Poglej Zgodovina Slovenije in Sveti Ciril

Sveto pismo

Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.

Poglej Zgodovina Slovenije in Sveto pismo

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Zgodovina Slovenije in Sveto rimsko cesarstvo

Tasilo III.

Tasilo III., zadnji bavarski vojvoda iz rodbine Agilolfingov, * okrog 741, † po 794.

Poglej Zgodovina Slovenije in Tasilo III.

Tavriski

Zemljevi naselitve Tavriskov Tavriski (latinsko) so bili keltsko pleme, ki ga je sestavljalo več rodov, ki poimensko niso izpričani (razen Latobikov, Jazov in Varkianov), naseljenih v srednji in vzhodni Sloveniji, na severozahodu Hrvaške ter na jugozahodu Madžarske.

Poglej Zgodovina Slovenije in Tavriski

Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije

Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (kratko Temeljna ustavna listina ali TUL) je temeljni dokument slovenske osamosvojitve, ki ga je takratna slovenska skupščina sprejela 25. junija 1991.

Poglej Zgodovina Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije

Teritorialna obramba Republike Slovenije

Teritorialna obramba Republike Slovenije (tudi Teritorialna obramba Slovenije; TO RS, TOS, TO) je bila predhodnica Slovenske vojske.

Poglej Zgodovina Slovenije in Teritorialna obramba Republike Slovenije

Tirolska

Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).

Poglej Zgodovina Slovenije in Tirolska

Tolerančni patent

Tolerančni patent je izraz za serijo predpisov, ki jih je izdal cesar Jožef II. v okviru svojih reform v Habsburški monarhiji.

Poglej Zgodovina Slovenije in Tolerančni patent

Tolminski kmečki upor

Tolminski kmečki upor je bil zadnji v vrsti velikih kmečkih uporov na Slovenskem pred reformami Marije Terezije in Jožefa II.

Poglej Zgodovina Slovenije in Tolminski kmečki upor

Tone Pavček

Tone Pavček, slovenski pesnik, esejist, prevajalec in urednik, * 29. september 1928, Šentjurij pri Mirni Peči, † 20. oktober 2011, Ljubljana.

Poglej Zgodovina Slovenije in Tone Pavček

Translajtanija

Translajtanija (nemško Transleithanien, iz latinske besede za onkraj reke Leithe) je oznaka za dežele v ogrski polovici Avstro-Ogrske, večinoma na vzhodni strani reke Leithe (arhaično slov. Litva, zato včasih tudi Translitvanija).

Poglej Zgodovina Slovenije in Translajtanija

Trenčín

Trenčin (slovaško Trenčín) je mesto na zahodu Slovaške v osrednji dolini reke Váh blizu meje s Češko in približno 120 km od Bratislave.

Poglej Zgodovina Slovenije in Trenčín

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej Zgodovina Slovenije in Trst

Tuhinjska dolina

Tuhinjska dolina, pokrajina ob Nevljici in Motnišnici med Celjsko kotlino in Ljubljansko kotlino Tuhinjska dolina ali tudi Tuhinjsko - Motniško podolje.

Poglej Zgodovina Slovenije in Tuhinjska dolina

Turški vpadi

Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.

Poglej Zgodovina Slovenije in Turški vpadi

Turki

Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.

Poglej Zgodovina Slovenije in Turki

Ulrik II. Celjski

Ulrik II.

Poglej Zgodovina Slovenije in Ulrik II. Celjski

Ulrik III. Spanheim

Ulrik III.

Poglej Zgodovina Slovenije in Ulrik III. Spanheim

Ustoličevanje koroških vojvod

Vojvodski prestol na Gosposvetskem poljuLeopolda Stainreuterja (1340-1400) Ustoličevanje koroških vojvod je bil poseben fevdalni obred, ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov in se ohranil vse do leta 1414.

Poglej Zgodovina Slovenije in Ustoličevanje koroških vojvod

Vače

Vače so kraj v Občini Litija.

Poglej Zgodovina Slovenije in Vače

Valuk

Samove plemenske zveze oziroma Valukove kneževine. V Vzhodnih Alpah so tedaj obstajala tudi področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Valuk je bil knez oziroma vojvoda v neodvisni deželi Alpskih Slovanov, za katero se je sčasoma uveljavila oznaka Karantanija.

Poglej Zgodovina Slovenije in Valuk

Vas

Vas Tihaboj v Sloveniji Vas je podeželsko naselje, ki je izrazito agrarnega značaja ter nima pomembnejših upravnih, političnih,...

Poglej Zgodovina Slovenije in Vas

Vasilij Melik

Vasilij Melik, slovenski zgodovinar, * 17. januar 1921, Ljubljana, † 28. januar 2009, Ljubljana.

Poglej Zgodovina Slovenije in Vasilij Melik

Verona

Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.

Poglej Zgodovina Slovenije in Verona

Vlahi

Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.

Poglej Zgodovina Slovenije in Vlahi

Vojna prve koalicije

Prva koalicija (1793-1797) je vojaška zveza več evropskih dežel, ki so organizirale prvo večje sodelovanje v boju proti revolucionarni Francoski prvi republiki.

Poglej Zgodovina Slovenije in Vojna prve koalicije

Vojnomir Slovan

Vojnomir Slovan (v izvirniku Wonomyro Sclavo, Uuonomyro Sclavo oziroma Uuonomiro Sclavo) je bil slovanski vojskovodja, ki je v času vojne proti Avarom v letu 795 zavzemal eno od vodilnih mest v frankovski vojski.

Poglej Zgodovina Slovenije in Vojnomir Slovan

Vojvodina

Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.

Poglej Zgodovina Slovenije in Vojvodina

Vojvodina Avstrija

Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.

Poglej Zgodovina Slovenije in Vojvodina Avstrija

Vovbržani

Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Koroška grofovska rodbina Grofov Vovbrških se pojavlja v času od leta 1050 do 1322.

Poglej Zgodovina Slovenije in Vovbržani

Vzhodne Alpe

Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.

Poglej Zgodovina Slovenije in Vzhodne Alpe

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Zgodovina Slovenije in Zagreb

Zedinjena Slovenija

Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.

Poglej Zgodovina Slovenije in Zedinjena Slovenija

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Poglej Zgodovina Slovenije in Zgodovina

Zveza komunistov Slovenije

Zveza komunistov Slovenije (kratica KPS) je bila slovenska politična stranka, ki se je zavzemala za socialistično in komunistično Slovenijo.

Poglej Zgodovina Slovenije in Zveza komunistov Slovenije

1. december

1.

Poglej Zgodovina Slovenije in 1. december

1834

1834 (MDCCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Zgodovina Slovenije in 1834

1867

1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Zgodovina Slovenije in 1867

1915

Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Zgodovina Slovenije in 1915

1917

1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Zgodovina Slovenije in 1917

1918

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Zgodovina Slovenije in 1918

1919

1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Zgodovina Slovenije in 1919

1920

1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Zgodovina Slovenije in 1920

1929

1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Zgodovina Slovenije in 1929

1945

1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Zgodovina Slovenije in 1945

1963

1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Zgodovina Slovenije in 1963

1991

1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Zgodovina Slovenije in 1991

20. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.

Poglej Zgodovina Slovenije in 20. stoletje

29. oktober

29.

Poglej Zgodovina Slovenije in 29. oktober

3. oktober

3.

Poglej Zgodovina Slovenije in 3. oktober

8. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 5. stoletje | 6. stoletje | 7. stoletje | 8.

Poglej Zgodovina Slovenije in 8. stoletje

9. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 6. stoletje | 7. stoletje | 8. stoletje | 9.

Poglej Zgodovina Slovenije in 9. stoletje

Prav tako znan kot Akcija Sever, Osamosvajanje Slovenije, Osamosvojitev Slovenije, Slovenska osamosvojitev, Slovenska zgodovina, Zgodovina Slovencev.

, Deželni glavar, Deklaracija o neodvisnosti Slovenije, Delo, DEMOS, Dolenjska, Dolomitska izjava, Donava, Drava, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo), Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih skladateljev, Drugi slovenski kmečki upor, Dušan Simović, Dunaj, Emona, Evro, Evropska unija, Evropski svet, Fajda, Ferdo Gestrin, Fevd, Fevdalizem, Franc I. Habsburško-Lotarinški, France Bučar, France Prešeren, Franci Zavrl, Francoska revolucija, Franki, Frankovsko cesarstvo, Fredegarjeva kronika, Friderik II. Celjski, Friderik III. Habsburški, Furlanija, Gaj Avgust Oktavijan, Germani, Gorazd (karantanski knez), Gorenjska, Goriška, Grad, Gradišče, Grof, Habsburška monarhija, Habsburžani, Historia Langobardorum, Histri, Hotimir, Hrvaška, Hrvaško-slovenski kmečki upor, Hrvati, Huba, Huni, Igor Bavčar, Igor Grdina, Ilirija (država), Ilirizem, Ilirske province, Industrializacija, Istra, Italija, Italijansko kraljestvo, Ivan Šušteršič, Izbrisani, Jadransko morje, Jajce (mesto), Janez Drnovšek, Janez Janša, Janez Slapar, Janez Vesel, Janko Prunk, Japodi, Jernej Kopitar, Jože Pučnik, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Josip Broz - Tito, Južna železnica, Južna Koroška (Avstrija), Južna Nizozemska, Jugoslovanska ljudska armada, Jurij Dalmatin, Jurij Ivanovič Venelin, Kagan, Kamen, Karantanija, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Karel Veliki, Karni, Karniola, Kelti, Kmečki upori na Slovenskem, Kmetijstvo, Književnost, Knjižni jezik, Kočevski zbor, Kocelj, Kolo z Ljubljanskega barja, Kolonizacija na Slovenskem, Konstantinopel, Koper, Koroška (vojvodina), Koroški kmečki upor, Koroški plebiscit, Koroški vojvode, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbija (1882–1918), Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kranj, Kranjska, Krščanstvo, Krnski grad, Kronika, Kulturni boj, Langobardi, Latobiki, Lebensborn, Leopold II. Habsburško-Lotarinški, Liberalizem, Ljubljanska pokrajina, Ljudevit Posavski, Lojze Peterle, Lombardija, Londonski sporazum (1915), Ludvik Nemški, Luteranstvo, Madžari, Madžarska, Majniška deklaracija (1917), Majniška deklaracija (1989), Maksimilijan I. Habsburški, Marija Terezija, Mark Avrelij, Mark Valerij Maksimijan, Marko Natlačen, Matija Korvin, Mednarodno pravo, Mejni grof, Milan Kučan, Misijonar, Mladina (revija), Moravska, Most na Soči, Nadškofija Salzburg, Nadiža, Napoleon Bonaparte, Narod, Narodnoosvobodilni boj, Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe, NATO, Neandertalec, Neodvisna država Hrvaška, Neolitik, Neviodunum, Noriško kraljestvo, Norik (rimska provinca), Notranja Avstrija, Notranjska, Nova socialdemokracija, Numidija, Odbor za varstvo človekovih pravic, Oglej, Ogrska, Organizacija združenih narodov, Orodje, Osmansko cesarstvo, Ostrogotsko kraljestvo, Osvobodilna fronta, Otokar II. Přemysl, Oton II., Panonija (rimska provinca), Panonska marka, Pavel Diakon, Pavol Jozef Šafárik, Pesnik, Peter Štih, Peter II. Karađorđević, Peter Vodopivec, Piščal (Divje babe), Plebiscit, Pleistocen, Pleme, Posavje, Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji, Predsedstvo Jugoslavije, Prekmurje, Pribina, Primož Trubar, Primorska, Proces proti četverici, Protestantizem, Protireformacija, Prusija, Prva svetovna vojna, Prvo Francosko cesarstvo, Ptuj, Rapalska pogodba, Rdeča armada, Reformacija, Reka, Hrvaška, Revolucije leta 1848, Rižanski zbor, Rifnik, Rimska Italija, Rimska provinca, Rimskokatoliška cerkev, Rudolf I. Habsburški, Rudolf Maister, Sabor, Salzburg, Samo (kralj), Samouprava, Samova plemenska zveza, Sava, Savinja, Savinjska marka, Sigismund Luksemburški, Situla, Slavistika, Slavonija, Slogaštvo, Slovani, Slovenščina, Slovenci, Slovenija, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovenska ljudska stranka (zgodovinska), Slovenska marka, Slovenska osamosvojitvena vojna, Slovenske dežele, Slovenske fevdne prisege, Slovenski kmečki upor, Soška fronta, Socialdemokratska zveza Slovenije, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Socialistična republika Slovenija, Socialistična republika Srbija, Socialistična stranka Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Socializem, Sokol (društvo), Sovjetska zveza, Spodnja Avstrija, Spodnja Panonija (frankovska dežela), Srbi, Srednji vek, Starorimska civilizacija, Sulejman I., Sveta Ciril in Metod, Sveti Ciril, Sveto pismo, Sveto rimsko cesarstvo, Tasilo III., Tavriski, Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Teritorialna obramba Republike Slovenije, Tirolska, Tolerančni patent, Tolminski kmečki upor, Tone Pavček, Translajtanija, Trenčín, Trst, Tuhinjska dolina, Turški vpadi, Turki, Ulrik II. Celjski, Ulrik III. Spanheim, Ustoličevanje koroških vojvod, Vače, Valuk, Vas, Vasilij Melik, Verona, Vlahi, Vojna prve koalicije, Vojnomir Slovan, Vojvodina, Vojvodina Avstrija, Vovbržani, Vzhodne Alpe, Zagreb, Zedinjena Slovenija, Zgodovina, Zveza komunistov Slovenije, 1. december, 1834, 1867, 1915, 1917, 1918, 1919, 1920, 1929, 1945, 1963, 1991, 20. stoletje, 29. oktober, 3. oktober, 8. stoletje, 9. stoletje.