Kazalo
77 odnosi: Abraham (škof), Advent, Angleščina, Anton Janežič, Bavarska, Bavarska državna knjižnica, Bavarska regija, Božič, Božja milost, Bog, Bogoslužje, Cerkveno leto, Duhovnik, Evropa, Frankovsko cesarstvo, Greh, Imenovalnik, Izvirni greh, Jezus Kristus, Kanonsko pravo, Karel Veliki, Karolinška minuskula, Kocelj, Kodeks, Kranjska, Krščanstvo, Krst, Latinščina, Latinica, Liturgija, Ljubljana, Maša, Mašnik, München, Misijonar, Molitev, Mučenec, Nemščina, Oče, Oče naš, Oton I. Veliki, Paleografija, Pepelnična sreda, Pergament, Pipin Mali, Pokora, Postni čas, Pridiga, Rimskokatoliška cerkev, Satan, ... Razširi indeks (27 več) »
- Slovenska književnost
Abraham (škof)
Abraham, 15.
Poglej Brižinski spomeniki in Abraham (škof)
Advent
Advent ali adventni čas (iz - prihod) je čas pred božičem in je v bogoslužju namenjen pričakovanju Jezusovega prihoda oziroma rojstva.
Poglej Brižinski spomeniki in Advent
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Brižinski spomeniki in Angleščina
Anton Janežič
Anton Janežič, slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil, * 19. december 1828, Leše pri Šentjakobu v Rožu, † 18. september 1869, Celovec.
Poglej Brižinski spomeniki in Anton Janežič
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Brižinski spomeniki in Bavarska
Bavarska državna knjižnica
Vhod v Bavarsko državno knjižnico Bavarska državna knjižnica (nemško Bayerische Staatsbibliothek) v Münchnu v Nemčiji je z več kot sedmimi milijoni del ena največjih knjižnic v Srednji Evropi.
Poglej Brižinski spomeniki in Bavarska državna knjižnica
Bavarska regija
bavarskem Upravna regija je tretja raven upravljanja na bavarskem, za občinami (nem. Gemeinde) (prva raven) in okrožji (nem. Landkreis) (druga raven).
Poglej Brižinski spomeniki in Bavarska regija
Božič
Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.
Poglej Brižinski spomeniki in Božič
Božja milost
Božja milost je verski izraz, ki označuje dar, ki ga Bog v svoji naklonjenosti in dobroti podeli posamezniku ali skupini oseb.
Poglej Brižinski spomeniki in Božja milost
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Brižinski spomeniki in Bog
Bogoslužje
Bogoslužje, tudi Služba božja, je glavno bogočastno dejanje monoteističnih religij ali veroizpovedi.
Poglej Brižinski spomeniki in Bogoslužje
Cerkveno leto
Opatije Abbotsbury, 13. stoletje, hrani Britanska knjižnica, Cotton MS Cleopatra B IX, folio 59r Cerkveno leto, tudi liturgično leto oziroma bogoslužno leto, ali cerkveni koledar, je koledar, ki določa bogoslužna opravila Rimskokatoliške Cerkve za vsak dan v letu.
Poglej Brižinski spomeniki in Cerkveno leto
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Brižinski spomeniki in Duhovnik
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Brižinski spomeniki in Evropa
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Brižinski spomeniki in Frankovsko cesarstvo
Greh
V verskem kontekstu je greh kršitev Božjega zakona.
Poglej Brižinski spomeniki in Greh
Imenovalnik
Imenoválnik ali nóminativ je prvi sklonJože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika.
Poglej Brižinski spomeniki in Imenovalnik
Izvirni greh
Izvirni greh (latinsko peccatum originale), imenovan tudi greh prednikov, je krščanski nauk o stanju greha, v katerem človeštvo obstaja od padca človeka, ki izvira iz Adamovega in Evinega upora v Edenskem vrtu, in sicer greh neposlušnosti pri uživanju prepovedanega sadeža z drevesa spoznanja dobrega in zla.
Poglej Brižinski spomeniki in Izvirni greh
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Brižinski spomeniki in Jezus Kristus
Kanonsko pravo
''Decretum Gratiani'' Kanonsko pravo je zbirka cerkvenih zakonov, ki urejajo delovanje in odnose znotraj posameznih Cerkva.
Poglej Brižinski spomeniki in Kanonsko pravo
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Brižinski spomeniki in Karel Veliki
Karolinška minuskula
Stran iz rokopisa ''Muspilli'' iz leta 830. Na dnu je dodana stara bavarska pesem iz leta 870 9. stoletja Karolínška minúskula je pisava razvita kot pisni standard v Evropi tako, da bi bila latinica razpoznavna v več različnih območjih.
Poglej Brižinski spomeniki in Karolinška minuskula
Kocelj
Kocelj (tudi Koceľ, Gozil, Chozil, Chezilo), Moravan, slovanski knez Spodnje Panonije, * 833, † 876.
Poglej Brižinski spomeniki in Kocelj
Kodeks
Prva stran, Codex Argenteus Kodeks (iz latinščine codex; slovensko blok lesa oz. knjiga; mn. codices) je ročnopisana knjiga, ki je nastala v času med pozno antiko do novega veka.
Poglej Brižinski spomeniki in Kodeks
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Brižinski spomeniki in Kranjska
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Brižinski spomeniki in Krščanstvo
Krst
Sveti krst je eden izmed sedmih svetih zakramentov in prvi zakrament uvajanja v krščanstvo.
Poglej Brižinski spomeniki in Krst
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Brižinski spomeniki in Latinščina
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Brižinski spomeniki in Latinica
Liturgija
Liturgija tudi bogoslužje je krščansko versko obredje v zvezi z zakramenti in prazniki.
Poglej Brižinski spomeniki in Liturgija
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Brižinski spomeniki in Ljubljana
Maša
Rimskokatoliška maša v Mariboru Maša je v krščanstvu glavni bogoslužni liturgični obred, ki ga poleg Rimskokatoliške cerkve z določenimi razlikami uporabljajo tudi grkokatoliki, anglikanci in evangeličani.
Poglej Brižinski spomeniki in Maša
Mašnik
Mašnik (tudi duhovnik v ožjem pomenu besede) je krščanski duhovnik, ki je prejel drugo stopnjo posvečenja - mašniško posvečenje.
Poglej Brižinski spomeniki in Mašnik
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Brižinski spomeniki in München
Misijonar
Misijonar je oseba, ki širi krščansko vero med nekristjani, v katoliški cerkvi zlasti duhovnik ali redovnik.
Poglej Brižinski spomeniki in Misijonar
Molitev
Molitev je za vernika vzpostavljanje stika in osebnega odnosa z Bogom.
Poglej Brižinski spomeniki in Molitev
Mučenec
Sv. Sebastijan Mučenec je človek, ki je zaradi pripadnosti neki religiji ali družbeni skupini ujet, mučen in umorjen bodisi po obsodbi ali brez nje in ta religija ali družbena skupina ohranja spomin nanj in ga ima za vzor.
Poglej Brižinski spomeniki in Mučenec
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Brižinski spomeniki in Nemščina
Oče
Oče je otrokov starš moškega spola, del tradicionalno pojmovane družine.
Poglej Brižinski spomeniki in Oče
Oče naš
Oče naš, tudi Očenaš in Gospodova molitev (latinsko Pater noster) je najpomembnejša krščanska molitev.
Poglej Brižinski spomeniki in Oče naš
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Brižinski spomeniki in Oton I. Veliki
Paleografija
Paleografíja (grško palaios star, graphe pisava) je pomožna zgodovinska veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja in širjenja vrst pisav.
Poglej Brižinski spomeniki in Paleografija
Pepelnična sreda
Pepelníčna sréda (kratko pepelníca) je premakljiv praznik v katoliškem koledarju.
Poglej Brižinski spomeniki in Pepelnična sreda
Pergament
Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.
Poglej Brižinski spomeniki in Pergament
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Poglej Brižinski spomeniki in Pipin Mali
Pokora
Pokóra je dejanje, ki ga opravi grešnik, kadar želi pokazati svoj iskreni namen, da ne bo več grešil.
Poglej Brižinski spomeniki in Pokora
Postni čas
Pôstni čàs (tudi véliki pôst) je v krščanstvu obdobje priprave na največji krščanski praznik - veliko noč.
Poglej Brižinski spomeniki in Postni čas
Pridiga
Pridiga ali homilija (latinsko: predicatio ali sermo) je govor posvečen teološki, biblični ali drugi verski tematiki - zlasti v krščanstvu.
Poglej Brižinski spomeniki in Pridiga
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Brižinski spomeniki in Rimskokatoliška cerkev
Satan
Izgubljenem raju'', okoli 1866 Satan (hebrejsko: הַשָׂטָן ha-Satan), dobesedno »tožnik«, »nasprotnik«,.
Poglej Brižinski spomeniki in Satan
Sedem smrtnih grehov
Hieronymus Bosch (1450-1516): slika ''Sedem smrtnih grehov''. Sedem smrtnih grehov tudi sedem glavnih grehov je v krščanstvu stara razvrstitev sedmih človeških lastnosti, ki veljajo za smrtne grehe in potemtakem pomenijo za posameznika pogubo, če v njih vztraja in se jih ne pokesa.
Poglej Brižinski spomeniki in Sedem smrtnih grehov
Sin
Sin je neposredni moški potomec.
Poglej Brižinski spomeniki in Sin
Sklon
Sklòn (kázus) je slovnična kategorija samostalniške ali pridevniške besede, ki izraža skladenjsko funkcijo dotične besede v stavku.
Poglej Brižinski spomeniki in Sklon
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Poglej Brižinski spomeniki in Slavistika
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Brižinski spomeniki in Slovanski jeziki
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Brižinski spomeniki in Slovenščina
Sodni dan
''Poslednja sodba'', ilustracija iz rokopisa Sijajni horarij vojvode Berrijskega, okoli 1410 Sodni dan, poslednja sodba ali vesoljna sodba je v krščanski in islamski eshatologiji dogodek, ko bo Bog ob koncu sveta presodil vse ljudi (takrat žive in tudi že mrtve) in jih razdelil na dve veliki skupini: slabe, ki bodo pogubljeni, in dobre, ki bodo zveličani.
Poglej Brižinski spomeniki in Sodni dan
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Brižinski spomeniki in Srednji vek
Svečnica
Giotto: Jezusovo darovanje v templju Svečnica, tudi Gospodovo darovanje je krščanski praznik.
Poglej Brižinski spomeniki in Svečnica
Sveta Marija
Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št.
Poglej Brižinski spomeniki in Sveta Marija
Sveta spoved
Spôved ali zakramênt pokóre in sprave je krščanski zakrament, pri katerem Bog grešniku odpusti njegove grehe.
Poglej Brižinski spomeniki in Sveta spoved
Sveta Trojica
desno Sveta Trojica (grško ali, latinsko Sancta Trinitas) je eno od poimenovanj Boga v krščanstvu.
Poglej Brižinski spomeniki in Sveta Trojica
Sveti Duh
Upodobitev ''Svetega Duha v podobi goloba nad Sveto družino'' na sliki Juana Simona Gutierreza Sveti Duh je v krščanskem verovanju ena izmed treh božanskih oseb Svete Trojica, poleg Boga Očeta in Boga Sina (Božjega sina) Jezusa Kristusa.
Poglej Brižinski spomeniki in Sveti Duh
Sveti večer
Sveti večer (ali svet večer) je ime dneva pred božičem v krščanskem koledarju.
Poglej Brižinski spomeniki in Sveti večer
Svetnik
Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti.
Poglej Brižinski spomeniki in Svetnik
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Brižinski spomeniki in Teologija
Tomaž Hren
Tomaž Hren (tudi Kren, Chrön), slovenski rimskokatoliški duhovnik, ljubljanski škof, mecen, * 13. november 1560, Ljubljana, † 10. februar 1630, Gornji Grad.
Poglej Brižinski spomeniki in Tomaž Hren
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Poglej Brižinski spomeniki in Vatikan
Velika noč
Kip vstalega Kristusa, kakršnega v slovenskih krajih nosijo na čelu vstajenskih procesij Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik.
Poglej Brižinski spomeniki in Velika noč
Veliki četrtek
Veliki četrtek je premakljiv krščanski praznik, ki je vsako leto v tednu po cvetni nedelji.
Poglej Brižinski spomeniki in Veliki četrtek
Veroizpoved
Veroizpoved, Izpoved vere ali Vera (latinsko Credo v pomenu Verujem) pomeni molitev, s katero verniki izražajo svojo vero.
Poglej Brižinski spomeniki in Veroizpoved
Zakrament
Sedem zakramentov, slika na steklu s preloma 19. stoletja Upodobitev ''Fons Vitae'' (slovensko ''Vir življenja'') ponazarja sedem zakramentov, ki izvirajo iz Kristusove daritve na križu Sveti zakrament je v krščanstvu sveto znamenje, ki ga je postavil Jezus Kristus, da nas posvečuje.
Poglej Brižinski spomeniki in Zakrament
Zgodovina minulih let
''Zgodovina minulih let'' v Radzivilovem letopisu Zgodovina minulih let (slovensko tudi: Pripoved o minulih letih; starovzhodnoslovansko Povѣstь vremяnьnыhъ lѣtъ) je najstarejši ruski letopis, ki je nastal na koncu 11.
Poglej Brižinski spomeniki in Zgodovina minulih let
Zlo
Zlo je pojem, katerega najdemo že v najstarejših književnostih Sumerije in Egipta.
Poglej Brižinski spomeniki in Zlo
Zvalnik
Zválnik, tudi vókativ (iz latinsko vocare je klicati, zvati, pozivati), je sklon samostalnika v vlogi ogovora, nagovora.
Poglej Brižinski spomeniki in Zvalnik
1039
1039 (MXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Brižinski spomeniki in 1039
972
972 (CMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Brižinski spomeniki in 972